»V petek zjutraj, ko sem šla v kapelo k sveti maši, sem nenadoma na hodniku zagledala velik brinov grm, v njem pa groznega mačka, ki me je jezno gledal in mi oviral pot v kapelo. En vzdihljaj imena Jezusovega in vse se je razpršilo. Ves dan sem darovala za umirajoče grešnike. Med sveto mašo sem posebej čutila Gospodovo bližino. Po svetem obhajilu sem polna zaupanja pogledala v Gospoda in mu rekla: 'Jezus, tako zelo ti želim nekaj povedati' in Gospod se je name ljubeznivo ozrl in mi rekel: 'Kaj mi želiš povedati?' 'Jezus, prosim te v moči tvojega nepojmljivega usmiljenja, da bi bili vsi danes umrli ljudje obvarovani peklenskega ognja, čeprav bi bili največji grešniki. Danes je petek, spomin tvoje bridke smrti na križu. Ker je tvoje usmiljenje nepojmljivo, se angeli temu ne bodo čudili.' Jezus me je priklenil na svoje Srce in rekel: 'Ljubljena hči, dobro si spoznala globino mojega usmiljenja. Storil bom, kakor me prosiš, toda vedno se združuj z mojim umirajočim Srcem in zadoščuj moji pravičnosti. Vedi, da si me prosila za veliko zadevo; ker vidim, da ti je to narekovala čista ljubezen do mene, bom ugodil tvojim željam'« (št. 873).