Ali ni to grozno? Ko človek žari od ljubezni, požira poljube na koži in jih spravlja v najbolj skrite kamrice svojega srca, ko žariš od sreče in si v devetih nebesih, te nekaj tako grobo pahne v žalost in na trda tla krute negotovosti, da je v hipu konec blaženosti in na srečo pade grozeča senca.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ali ali priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
grozno grozno splošni prislov; nedoločena stopnja
Ko ko podredni veznik
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
žari žariti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
požira požirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
poljube poljub samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
koži koža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
spravlja spravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
skrite skrit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
kamrice kamrica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
svojega svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
srca srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
žariš žariti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
sreče sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
devetih deveti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, mestnik
nebesih nebesa samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
grobo grobo splošni prislov; nedoločena stopnja
pahne pahniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
žalost žalost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
na na predlog; tožilnik
trda trd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
krute krut splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
negotovosti negotovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
hipu hip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
konec konec predlog; rodilnik
blaženosti blaženost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
na na predlog; tožilnik
srečo sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pade pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
grozeča grozeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
senca senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Hopla
avtor: neznani novinar