nedotaknjen. Da bi ugotovila, kaj jo pravzaprav čaka kot bodočo kraljico, je na Etonu, enem od britanskih najznamenitejših in najzahtevnejših kolidžev, začela obiskovati predavanja o ustavni zgodovini. Ljubezen do zgodovine pa jo je gnala še naprej, saj je hotela vedeti tudi vse o evropski zgodovini. Iz tistega časa kroži anekdota z neke večerje v dvorcu Windsor, ko se je Elizabetina sestrična, princesa Marie Louise, gostom opravičila, ker je tako dolgo govorila o svojem življenju. Princesa Elizabeta pa ji je odgovorila: »Draga sestrična Louise, to je vendar zgodovina, in zato je toliko bolj vznemirljivo.« Princesine idilične dneve študija in samoizpopolnjevanja je kmalu zagrnila grozeča senca, ki je začela legati na Evropo. Hitlerjeva nacionalna socialistična stranka, na oblasti od leta 1933, je zasužnjila Nemčijo, in ta je znova združena z Avstrijo grozila, da bo svet vnovič popeljala v krvav spopad. Ko se je septembra 1939 začela vojna, so Britanci držali skupaj kot še nikoli dotlej. Ko so London začela napadati nemška letala, so bile razredne razlike pozabljene. Princesa Elizabeta se je takrat odločila, da je napočil najprimernejši čas, da pokaže, da je pripravljena nositi vso težo, ki jo prinašajo kraljevske dolžnosti. Med drugim je postala pokroviteljica številnih organizacij, s staršema pa se je odpravila tudi na vrsto državniških obiskov. Vso težo kraljevske službe je na svoja pleča prvič prevzela leta 1944, pri 18 letih, ko je med kraljevo odsotnostjo oziroma obiskom italijanskih bojišč nekaj časa opravljala vse uradne dolžnosti poglavarja države. Leta 1945 je sprejela pogumno odločitev in se pridružila pomožni teritorialni službi; bila je drugi nižji častnik, to je čin, ki je enak drugemu poročniku. Proti koncu 2. svetovne vojne se je v vojaški hierarhiji povzpela do čina mlajšega poveljnika in postala je kvalificiran voznik. Hitlerjeve ekspanzionistične fantazije so zavezniške sile k sreči pokopale in prihodnost je kazala lepši obraz. Leta 1947 je Elizabeta odpotovala na svoj prvi uradni obisk v Južnoafriško republiko. Tega leta se je tudi svečano zaobljubila prebivalcem Commonwealtha in se zaročila s poročnikom Philipom Mountbattnom, sinom grškega princa Andreja in prapravnukom kraljice Viktorije. Poročila sta se 20. novembra 1947 v Westminstrski opatiji. Kamorkoli sta prišla, so ju ljudje navdušeno poz-