Zakaj ravno po cvetenju? Največjo škodo povzroča gliva Botrytis cinerea na kabrnkih, ki jih okuži že pred cvetenjem, ter mlade grozdiče takoj po cvetenju, ko se naseli na okuženih cvetnih kapicah, od koder se širi na grozdne peclje in jagode, takoj po njihovem formiranju. Grozd se torej okuži iz ostankov cvetov, kjer se gliva zadržuje v saprofitni obliki.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Zakaj | zakaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| ravno | ravno | členek |
| po | po | predlog; mestnik |
| cvetenju | cvetenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
| Največjo | velik | splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, tožilnik |
| škodo | škoda | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| povzroča | povzročati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| gliva | gliva | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| Botrytis | Botrytis | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| cinerea | cinerea | neuvrščeno |
| na | na | predlog; mestnik |
| kabrnkih | kabrnek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| jih | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost |
| okuži | okužiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| že | že | členek |
| pred | pred | predlog; orodnik |
| cvetenjem | cvetenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik |
| ter | ter | priredni veznik |
| mlade | mlad | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik |
| grozdiče | grozdič | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| takoj | takoj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| po | po | predlog; mestnik |
| cvetenju | cvetenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
| ko | ko | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| naseli | naseliti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| na | na | predlog; mestnik |
| okuženih | okužen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik |
| cvetnih | cveten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik |
| kapicah | kapica | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik |
| od | od | predlog; rodilnik |
| koder | koder | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| širi | širiti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| na | na | predlog; tožilnik |
| grozdne | grozden | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik |
| peclje | pecelj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| jagode | jagoda | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| takoj | takoj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| po | po | predlog; mestnik |
| njihovem | njihov | svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine |
| formiranju | formiranje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
| Grozd | grozd | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| torej | torej | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| okuži | okužiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| iz | iz | predlog; rodilnik |
| ostankov | ostanek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| cvetov | cvet | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| kjer | kjer | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| gliva | gliva | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| zadržuje | zadrževati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| v | v | predlog; mestnik |
| saprofitni | saprofiten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
| obliki | oblika | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |