SEVEDA PA ZGODBA NE BI BILA ZANIMIVA, ČE NE BI VANJO POSEGLO NAKLJUČJE NESREČNEGA RAZDRUŽEVANJA SREČNIH ZALJUBLJENCEV (KOT BI ZAPLETENO POVEDAL PESNIK). FANT JE NAMREČ NAVSEZGODAJ ZJUTRAJ MORAL NA AVTOBUS IN AJD V PRESTOLNICO TAKRAT ŠE ŽIVE JUŽNE DRŽAVE. V VELIKEM BELEM GRADU JE SODELOVAL NA NEKEM GLEDALIŠKEM FESTIVALU, IN TAKO STA SE ZALJUBLJENCA ŽE V PRVEM JUTRU NJUNE VRELE LJUBEZNI MORALA ZA NEKAJ ČASA RAZITI. KO JI JE TO POVEDAL, STA BOLŠČALA V TEMNI STROP NJEGOVE SOBE IN GLOBOKO DIHALA. ZNOJ IN NJUNI ZELO PREMEŠANI SOKOVI SO SE LEPILI PO RJUHAH IN KOŽI. “NO, KAJ MISLIŠ?” JO JE VPRAŠAL. “NIČ,” JE ŠEPNILA. “ČAKALA TE BOM.” IN OBA STA OB TEJ PREPROSTI, PA VENDAR TAKO PATETIČNI MISLI ISTOČASNO ZARDELA. NEKAJ ČASA STA TAKO LEŽALA V TEMI, PESTOVALA VSAK SVOJO RDEČICO, NE DA BI VIDELA DRUG DRUGEGA, POTEM PA JE ONA REKLA, ZUNAJ SE JE DANILO IN VOZNIK AVTOBUSA JE NA DRUGEM KONCU MESTA ŽE OGREVAL VOZILO ZA DOLGO VOŽNJO V BELO GLAVNO MESTO JUŽNE DRŽAVE: “RADA BI TI NEKAJ DALA. ZA NA POT. DA BOŠ MISLIL NAME…” IN JE DOTIPALA DO SVOJIH ČRNIH KAVBOJK, KI SO ZGUŽVANE LEŽALE OB POSTELJI, POTEGNILA ROBČEK IZ ŽEPA IN MU GA DALA. ON PA JE RAZGRNIL ROBEC PO NJENIH DROBNIH IN ČVRSTIH DOJČICAH, POLOŽIL DLAN NA BELO KVADRATASTO TKANINO IN ZDRSNIL NAVZDOL, Z ROBCEM PO NJENI KOŽI, PO NJENEM TREBUHU, PREK POPKA IN NIŽE DO DLAK IN ŠE NIŽE OB ROSNI BRAZDICI (RAZMAKNILA JE NOŽCE ŠE BOLJ) VSE DO KONCA RITNIH HLEBČKOV, KI SE, VSAK NA SVOJO STRAN, PRETOČITA NA ZGUŽVANE RJUHE (SPET PESNIK). “TVOJ VONJ BOM NESEL S SABO,” JE VZDIHNIL POETIČNO, KER PA JE SLADKOBNOST BESED ŽE VES VEČER PLALA MED NJIMA, ZDAJ NI NITI ZARDEL VEČ… POTEM JE ROBČEK SPET ZLOŽIL V KVADRAT IN ZAGRNIL V TKANINO VONJ NJENE KOŽE, NJENIH DLAK IN NJENEGA SPOLA… KO JE AVTOBUS ODPELJAL, JE ONA OSTALA NA PLOČNIKU IN MU MAHALA, ON PA JE PRITISKAL ROBČEK K NOSU IN ŠE NAPREJ, KOT KAKŠEN ASTMATIK, VDIHOVAL NJENO TELO. VSO DOLGO POT JE TIŠČAL ROBEC K OBRAZU IN MISLIL NANJO. SEDEL JE NA ZADNJEM SEDEŽU AVTOBUSA, NOGI JE IMEL PREKRIŽANI, DA BI PRED DRUGIMI SKRIL SVOJEGA PERMANENTNO STOJEČEGA CURAKA, IN SE SAMOSPRAŠEVAL SAMA POMEMBNA VPRAŠANJA: “SE TEMU REČE LJUBEZEN,” SE JE VPRAŠAL, “ČE KAR NAPREJ MISLIŠ NA ISTO ŽENSKO IN ČE TI KAR NAPREJ STOJI? JA, NAJBRŽ JE TO LJUBEZEN. LJUBEZEN Z VELIKO ZAČETNICO. TA ŽENSKA BO MOJA PRAVA. ZDRUŽIL SE BOM Z NJO, NE SAMO FIZIČNO, TUDI DUHOVNO, NA VSEH NIVOJIH BITJA IN ŽITJA…” TAKŠNE MISLI JE MISLIL, SE SPOMINJAL PONESREČENEGA IZPITA IZ FILOZOFIJE, PREDVSEM POGLAVJA O FILOZOFIJI LJUBEZNI SVETEGA AVGUŠTINA, IN AVTOBUS JE VOZIL ČEZ RAVNINE LUBENIČNIH PLANTAŽ. KO SO KONČNO PRISPELI V BELO GLAVNO MESTO, SO ŽE TAKOJ PRI IZSTOPU Z AVTOCESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI RAZJARJENI LJUDJE PREPOZNALI AVTOBUS IN VRGLI KAMEN VANJ TER POŠKODOVALI SPREDNJO ŠIPO. TO SO BILI ČASI, KO JE V GLAVNEM MESTU VRELO. LJUDJE SO SE ZBIRALI NA TRGU PRED SKUPŠČINO. FANTOV AVTOBUS SO SPREMLJALI S SOVRAŽNIMI POGLEDI IN PLJUVALI ZA NJIM. FESTIVAL JE BIL DOKONČNO ODPOVEDAN. FANT SI JE ODDAHNIL IN SI NA NOS PRITISNIL ROBČEK. HVALA BOGU IN SVETEMU AVGUŠTINU! PREDČASNO BODO ODŠLI DOMOV IN POTEM BOSTA Z LASTNICO ROBČKA LAHKO LEŽALA TRI DNI IN NOČI IN SE PREMETAVALA DRUG PO DRUGEM…. AVTOBUS SE JE USTAVIL PRED NEKO GOSTILNO V CENTRU MESTA, KJER PA JIM NISO HOTELI POSTREČI; ŠELE V DVANAJSTI GOSTILNI SO JIM VRGLI NA MIZO PEČENO MESO V RAZLIČNIH VARIANTAH IN GORO FIŽOLA. JEDLI SO IN SE S STRAHOM OZIRALI PREK RAMEN. KO SO SE VOZILI SKOZI MESTO, SO SLIŠALI GROMKE GLASOVE, KI SO PLEHNATO ROHNELI IZ ZVOČNIKOV. ODDAHNILI SO SI ŠELE, KO SO KONČNO VOZILI PO AVTOCESTI PROTI OSONČENIM ALPAM. SPET SI JE PRITISNIL ROBČEK K NOSU IN SPET JO JE VIDEL PRED SABO: NJENO ROŽNATO SRED, KI SE ODPIRA IN SE GLADKA VLAŽI TIK PRED NJIM… POTEM GA JE NA STOSEDEMINSEDEMDESETEM KILOMETRU ZAČRVIČILO… TU SE ZAČNE DRUGI, DRAMATIČNEJŠI DEL ZGODBE: FIŽOL, MESO, PAPRIKA, ŽIVCI, BESEDE RAZOČARANJA, KRIKI BESA, HOČEMO ORUŽJE, HOČEMO ORUŽJE, KAMEN, KI JE RAZBIL SPREDNJO ŠIPO AVTOBUSA IN JE ZDAJ POČENA KOT STRGANA MREŽA PAJKA VELIKANA ZRLA ČEZ VES AVTOBUS, V ČREVESJU FIŽOL, KI JE ZABRBOTAL, MESO, POPEČENO NA POVRŠJU, ZNOTRAJ PA RDEČKASTO SUROVO, KI JE TIŠČALO, NAPENJALO, BEVSKANJE, KI JE V GLAVI ŠE VEDNO ODMEVALO, NE ČUJEM DOBRO, NE ČUJEM DOBRO, PA UTRIPANJE DROBOVJA, STRAH, KI PRITEČE ZA TABO, ŽUGANJE ZA AVTOBUSOM, TEK IN PLJUVANJE, KOŠČKI MESA, PEKLJIVE PAPRIČICE, FEFERONI, MAŠČOBA, KI PLAVA NA POVRŠJU, BELI FIŽOL IN SPET MESO PA ŽOLTI KAJMAK… VSE TO GA JE NAPELO IN IZ DOMIŠLJIJE ODGNALO ROŽNATO SREDICO VEČNE LJUBICE… ZAČEL JE VROČIČNO MISLITI SAMO NA ENO: NA STRANIŠČE. USTAVILI SO OB CESTI. ZAKAJENA GOSTILNA. RDEČA LUČ. PJEVALKA NA MIZI. VISOKI ŠTIKLI, PLAVICA POD OČESOM… ZADAJ V HODNIKU ZA ŠANKOM PA MUHE (PREBEGLE IZ SARTROVIH KNJIG). ROJ GNIJOČE EKSISTENCE, KI MIGOTA TIK OB KUHINJI. VONJ PO ŽARU, PO MESU, PO LIZOLU, PO URINU… HITRO, HITRO, SICER SE BO SKNEDLALO V HLAČE, JE ŽE NA KONCU, HITRO, HITRO… ČISTO BLIZU, PRI KUHINJI, TAKOJ ZA OVINKOM: PLEHNATA KABINA. ČUČAVAC. AAAAHHHHH! OLAJŠANJE, KI SE POJAVI V ISTEM HIPU, KO DVOKILOGRAMSKI IZTREBEK PLOSKNE OB RUMENKASTO PLOČEVINO. AHHH! KAKŠNA SREČA! NAJVEČJA! BITI ŽIV! VRAČATI SE DOMOV! K LJUBICI V NAROČJE! IN BITI IZTREBLJEN. PRAZEN V ČREVESJU! KAKŠNA SREČA! VENDAR… SREČA NI NIKOLI POPOLNA (KOT BI SE SPET VMEŠAL PESNIK). KADAR JE SREČA POPOLNA, NE OBSTAJA. POPOLNA SREČA JE V RESNICI NESREČA. KAJTI: PAPIRJA NI. NITI ENEGA SAMEGA KOŠČKA PAPIRJA, PA ČEPRAV ČASOPISNEGA. ŽEBELJ SAMEVA. S HLAČAMI NA GLEŽNJIH RACA PO STRANIŠČU IN PANIČNO IŠČE PAPIR. OD ZUNAJ ZASLIŠI: AVTOBUS TROBI. TUDI V SOSEDNJI KABINI NIČ. AVTOBUS PA ČAKA. IN TROBI KOT RANJENA ŽIVAL NA BEGU. VSI BI RADI PROČ. VSI BI RADI DOMOV, V VARNO SENCO SONČNE STRANI… PAPIRJA PA NI! SKORAJ ZAJOKA. NI PAPIRJA, AH!!! IN ČUTI MASTNE OSTANKE PREBAVLJENEGA MESA, KI SE MU LEPIJO NA DLAKE OKROG RITNE LUKNJE. NEPRIJETEN OBČUTEK. TAKO ZELO POSRAN. OBČUTEK, KI LAHKO VPLIVA NA ČUSTVENO RAZPOLOŽENJE, NA NACIONALNO SAMOZAVEST… TAKŠEN, NEOBRISAN, VENDAR NE MORE V AVTOBUS IN DOMOV, V DOMOVINO LJUBLJENO, PRED LJUBICO ZALJUBLJENO… PANIČNO IŠČE REŠITEV… AVTOBUS TROBI, DOMOVINA ČAKA… IN NA TEM MESTU SE PRIČNE ŽALOSTNI ROBČKOV KONEC, KI GA NAJBRŽ NI TREBA POSEBEJ NATANČNO OPISOVATI.