»Muriel je zbudil grleni glas budilke, ki ji je že pripravljala njeno jutranjo skodelico čaja. Na ovseno kašo, ki se je kuhala v pečici na sončno energijo, je morala še malo počakati. Dopoldne je bila naročena pri zdravnici, prvi ženski, ki je diplomirala iz medicine. (Brat urednik se vpraša: »enska zdravnica?«, vendar raje nič ne reče.) Sedla je v prevozno sredstvo, ki ga je poganjala para. To je bila naprednejša oblika fijakarja, le da so ljudje že davno pozabili na vse nevšečnosti, ki so jih povzročale kočije s konji. V bolnišnici si je sama pregledala trebuh na zaslonu, ki je bil razvitejša oblika magične lanterne. (Brat ji reče: »Morala se boš naučiti brzdati svojo domišljijo. Menda ne boš rekla, da bomo tudi na Luno poslali ekspedicijo? Bralci bi se začeli dolgočasiti.«) Zdravnica ji je povedala, da je njen telesni ustroj primeren za rojevanje otrok. Muriel je zaprosila za sprejem v kategorijo samskih žensk. (Brat: »Tukaj si šla pa predaleč!«) Muriel je šla na kosilo s prijateljico. (Brat se odloči, da bo ta stavek izpustil.) Hrana je bila vnaprej pripravljena in so jo po gostovem naročilu v trenutku pogreli. Po kosilu je Muriel poiskala urad, ki je bil specializiran za komunikacije, in svoji mami, ki je s skupino geografinj raziskovala Ganges, poslala sporočilo - po votlem kablu je to takoj prišlo do nje. (Brat: »Ugotavljam, da je to tvoje pisanje res fantastika.«) Medtem ko je čakala na mamin odgovor, si je ogledala novice Dogodki tega tedna na zaslonu stroja, ki se je imenoval "prideš in pogledaš". Novica dneva je bil spust v globine morja s pomočjo stroja. Medtem je prejela mamin odgovor. Poslala ji je kopijo sporočila, ki ga je na hitro sestavila v neki zakotni vasi: "Ena članica ekspedicije je zbolela. Naš priročni diagnostični aparat je po pregledu njene krvi in urina potrdil domnevo, da ima kolero. Poskrbi, da ji bodo pripravili posteljo v bolnišnici za potnike. Po zračni poti se vrnem jutri skupaj z njo." Muriel je s pomočjo govornega aparata (izpopolnjena oblika govorne cevi) takoj govorila z bolnišnico. Preostanek popoldneva je preživela ob branju knjige Praxis, ki jo je napisala slavna pisateljica Fay Weldon (to ime ji je zadnji trenutek padlo v glavo!). Priporočila ji jo je zdravnica, saj so v njej koristni in natančni podatki o razvoju maternice. (Brat reče: »Bolje bi bilo, če bi bila to knjižica kakšnega slavnega londonskega zdravnika.«) Nato je v stroju oprala perilo. Materiali so se tako hitro sušili, da je bilo perilo na policah še pred koncem večerje. Po večerji se je skopala v majhnem bazenčku, kjer je voda valovila in so jo oblivali vodni tokovi. Zdravnica ji je zaradi bodoče nosečnosti namreč svetovala namakanje v vodi. Spalnica je bila prijetno topla, saj so jo ogrevale stenske plošče, ki so oddajale toploto. Ko je tako ležala sama v svojem stanovanju v zgradbi za samske ženske... (To brat prečrta.) ...se je zagledala v zvezdnato nebo in se spraševala, kdo je človeštvu poslal poslanico miru in ljubezni. Antene sprejemnika na strehi Kensingtonske palače so namreč prestregle naslednje sporočilo: "Pripravite pristajalni prostor. Prišli bomo z letečim strojem." Ležala je na postelji in še dolgo v noč poslušala posneto glasbo, ki si jo lahko pognal v tek ali jo ustavil s preprostim pritiskom na gumb. Spraševala se je, kateri od moških, ki jih pozna, bi lahko dal njenemu otroku dobro in solidno dedno zasnovo.«