Opali raskav, grlen glas. Posnetki so iz sedemdesetih let, napravljeni za majhne komercialne in specializirane založbe gospela. Reverend Charlie Jackson je značilen predstavnik in nadaljevalec črnskega južnjaškega gospela, ki se ga je pelo in ob njem doživljalo "razodetja" vseh vrst. Sicer je bil doma iz Misisipija, a ga je pot profesionalnega pridigarja, "zafrkanta", "tricksterja" vodila daleč naokrog, od baptističnih cerkva, kjer je uprizarjal šov, si kot potujoči pridigar služil kruh. A bolj kot karkoli drugega vznemirja godba. Običajno je s kitaro priklopljen na ojačevalec, na katero harmonsko ritmizira, seka akorde, rabi eno samo struno za nekaj malega melodije. Nekaj, kar bi osamili kot "nabožno besedilo", uglasbljeno tako tenko pada v bluesovsko formo, v boogie, v migutanje ali v počasen "blues-gospel". Nekaj dodanih spremljevalnih glasov "velikih mam", vznesenih pričevanj ob zapacanem dromljanju strun, zadane vsakega razvajenca. Izkaz več, da je linija med bluesom in gospelom tenka, porozna, težko ju je ločevati, nič lažje zares združevati. Fin arhivski album "folk-koribantstva" mlade ameriške založbe in lepa popotnica še mlajše domače internetne ploščarne, ki začenja svojo dobrodošlo odisejo med velikimi, ki si domišljajo, da si lahko privoščijo res vse,…razen dobre, izbrane, poznavalske ponudbe jazza, bluesa in izbranih godb seveda. Godbokopski srečno. (iv)