Petkov primer je tudi spolitiziran. Na to opozarja novinarski kolega Janez Markeš. Razvnemajo se politične strasti: Ko je policija blizu razkritja, nekdo odkrije, da Pogorevc stanuje v sumljivem stanovanju. Ko Večerov novinar ni več aktualen, je nenadoma v ospredju major Troha. Ko oba nista več adekvatna političnemu trenutku, se nekaj pripeti v Janševi ali Peterletovi pisarni. In ko sta oba čista, se zaradi prepiha razbije šipa v Infondu ali KBM Maribor. Ko že mislimo, da je vse mimo, se nekdo začudi Drnovškovi nonšalantnosti, češ, namesto da bi stisnil roko ženam in otrokom trboveljskih rudarjev, se rokuje s Francozi. Gre za rituale, ki morajo razvrednotiti težo določenemu primeru, gre za skrbno načrtovane politične manipulacije med nižjimi in višjimi strukturami oblasti. Nad tem je javnost zaskrbljena, začudena in razočarana. Toliko bolj, ker se dogaja pred očmi novinarjev. In vsi samo čakamo. Emile Cioran bi mimogrede zinil: Živeti je treba iz oči v oči z bitjem, ne z duhom.