Grad Podčetrtek (Windischlandsberg) stoji na skalnatem pomolu hriba tik nad istoimenskim naseljem, od koder je lep razgled na dolino ob Sotli in na hrvaško Zagorje. Kraj Lonsperch je omenjen že leta 1016, ko so ga dobili savinjski grofje Breže-Selški. Prvotno ime gradu Landsberg (deželni grad) kaže na starodavno utrdbo ob meji z ogrskim kraljevstvom. Prvotni romanski grad, sestavljala sta ga z obzidjem zavarovana štirioglati obrambni stolp in palacij pravokotnega tlorisa, je bil pozidan že zelo zgodaj (nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da so ga postavili kmalu po letu 1100), vendar pa so njegovi kastelani, krški fevdniki vitezi Landsberški, kot tudi sam grad, omenjeni šele v 13. stoletju. Leta 1209 sta v virih omenjena viteza Otto in Engelscalcus de Landesperc (leta 1213 Dietricus de Landesperch, leta 1228 Waltherus, leta 1246 pa Albertus, Fridericus in Oton), grad pa leta 1261 kot castrum Lansperch (nato še leta 1279 - castrum Landsperch, leta 1299 - in castri... seu turris superiori Lentsperch, leta 1304 - turrim in castro Lantsperch, leta 1353 - veste Lantsperch in leta 1403 - obern haus ze Landsperg, ain burkstal auch daselbs). Gospoščino so upravljali številni gradiščani iz različnih viteških družin, ki so se večinoma imenovali po Podčetrtku (med njimi v drugi polovici 13. stoletja Herbrand z Metnitza, Albert s Halbstata in Konrad z Grasluppa). Leta 1287 je omenjen krški upravnik (točaj) Ditzmann Raumschuessl, leta 1315 je omenjen Velschalch der Raumschuessel von Landesperch, okoli leta 1329 kastelan Ekhard Treuner (iz rodbine Draneških z Rogatnice), že pred letom 1339 ga je zamenjal Sigmar s Ploštanja, leta 1369 je omenjen Nikolaj s Šaleka, leta 1385 pa Friderik Holenegger. Sredi 15. stoletja so grad upravljali krški oskrbniki. Med letoma 1479 in 1490 je bil Podčetrtek v madžarskih rokah, leta 1515 pa so ga zasedli in oplenili uporni kmetje. Pred letom 1520 so na mestu starega gradu pozidali sedanje grajsko poslopje, štiritraktno dvonadstropno stavbo z dvema okroglima, za nadstropje višjima stolpoma. V gradu se še skrivajo ostanki starega romanskega gradu, ki je bil predelan v poznogotski dobi, med letoma 1612 in 1627 pa so ga Tattenbachi obnovili in povečali v poznorenesančnem slogu. Na griču, lučaj od gradu, so še vidni sledovi nekdanjega romanskega izpostavljenega stolpa - propugnacula, ki ga je varoval obrambni jarek (navedbe o stolpu v Podčetrtku se verjetno nanašajo nanj). Od leta 1527 je bil oskrbnik na Podčetrtku Hans Tattenbach, leta 1612 so grofje Tattenbachi kupili grad in gospoščino, leta 1671, ko so Erazma Tattenbacha obglavili v Gradcu, pa je cesar Podčetrtek zasegel in ga leta 1682 prodal grofu Ignacu Mariji Attemsu. Attemsi so bili lastniki Podčetrtka do konca druge svetovne vojne in so grajsko stavbo temeljito prenovili in predelali konec 18. in konec minulega stoletja. Med drugo svetovno vojno in po njej je bil grad popolnoma izropan, po njej so ga tudi nacionalizirali in ga je upravljalo celjsko gozdno gospodarstvo. Še pred desetimi leti so bila v njem stanovanja, nato ga je leta 1989 kupil zasebnik, sedaj pa prazen nezadržno propada.