Pogumne načrte ima Peter Gorišek, kozjerejec iz Križnega vrha pri Mokronogu, ki je sodeloval s KZ Capra od njenih začetkov, a se je, kot nam je povedal, zaradi sporov z Goštetom, ki da mu je lepega dne celo prepovedal dovoz mleka v sirarno Jelovec. S trdim delom tako rekoč noč in dan (po poklicu je namreč mizar), je Peter ob pomoči žene Brigite, (je kemijski in živilski tehnik), uredil svojo sirarno. Ima okrog 80 koz, 10 vrst kozjih sirov pa zlahka proda, pretežno v Ljubljani. Gorišek načrtuje, da bo še povečal pridelavo sirov, število koz pa vsaj podvojil. Gorišek je povedal veliko podrobnosti, ki kažejo značaj, ne le arogantnega obnašanja Draga Gošteta, od začetka gradnje sirarne v Jelovcu pa do razkola, vse prej kot v lepi luči. A pustimo to tokrat vnemar, saj je bilo že tako dovolj kozlovskega pravdanja. Kozje vojne pa še zdaleč ni konec, čeprav Doberšek pravi, da čuti zadoščenje, da je zadruga v tej pravdi izšla kot zmagovalec. Napoveduje pa generalno pravdo proti Goštetovim, tudi za izpad dobička, z vsemi revalorizacijami… Doberšek zameri tudi sevniški občini, upravni enoti in kmetijski svetovalni službi, kjer je pričakoval vsaj moralno, če že na materialno pomoč ni mogel računati. Toda namesto, da bi se ti postavili v bran pravne osebe, se pravi KZ Capra, so dajali potuho Goštetovim, čeprav so si prisvojili lastnino pravne osebe, medtem ko se je on boril, da bi namensko porabili od države pridobljen denar. Doberšek in Goštetovi govorijo o istih ljudeh, ki so v kozji "vojni" v Sevnici odigrali pomembno vlogo seveda z zelo različnim besednjakom, a to pustimo za kakšno drugo priložnost.