To je bilo življenje med Eskimi – Inuiti in belimi severnimi medvedi, kjer je doživela polarno zimo s 56 stopinjami pod ničlo (povprečna arktična temperatura je 35 stopinj pod ničlo), ko v kratkem pustem poletju soncu uspe stopiti led in sneg, ne pa tudi zemlje in rastejo posebne smreke z vejami v eno smer - smer pihanja vetra. Arktična pravljica skriva ogromno pasti, pa tudi sila lepih stvari, kjer v tej posebni pravljici živijo prav posebni ljudje. Ti so naseljeni v obrežnih vaseh, ki so med seboj zelo oddaljene. Zdravnik jih obišče vsakega pol leta, duhovnik pa ima delo človekoljubne narave, sicer pa ima večja vas eno glavno poslopje, kjer je sedež vseh pomembnih služb. Edini način preživetja so živali (jedo jih surove), ki živijo v vodi ali na zemlji, in od prebivalstva niso ogrožene, ogroža jih le pohlep obiskovalcev. Inuiti so tih narod, saj zelo malo govorijo, vendar vsak o vsem vse ve, z močnim socialnim čutom, kradljivca izločijo - doživi socialno smrt. Andrejo Rustja so domačini kmalu vzeli za svojo zaraAndreja Rustja di prostovoljnega dela v bolnišnici in v šoli za odrasle. V šoli, kjer je predavala družboslovje, je morala izpolniti plačilni nalog za slušatelje učence, ki dobijo plačo za poslušanje določenega predmeta. Med spoznavanjem te najnenavadnejše civilizacije našega časa je z njenimi prebivalci hodila na lov, jedla surovo meso, gradila igluje, se zabavala ob igranju binga oziroma ob plesu in posnela številne zanimivosti, ki jih je ob predavanju predvajala na diapozitivih zglednemu številu prisotnih planincev. N.J.S.