Kmečka ohcet se je odvijala po ljudskih šegah in navadah, ki so jih spremljale mnoge folklorne in glasbene prireditve, ki so se vrstile ves teden. V Muzeju novejše zgodovine so našli nekaj slovenskih parov, ki so si izrekli da prav na tem dogodku. Med njimi sta bila Sonja in Andrej Zajec, ki sta srečno poročena že 22 let. Njuna ljubezen je vsaj tako živa, kot je bila tedaj na Ohceti v Ljubljani leta 1986. In še vedno za »štose«, saj kot nam je povedala Sonja Zajec, je prvi pogoj, če želiš sodelovati na kakšnem takšnem dogodku, ta, da si veselega srca, nasmejan in pripravljen na vse mogoče, kar se ti lahko zgodi. Na primer, da moraš grabiti travo, jo kositi, biti na voljo fotografom in številnim novinarjem, ki spremljajo dogodek… Pa tudi na različne majhne nevšečnosti. Zajčevima se je na primer zgodilo, da sta skorajda zamudila na lastno poroko, ker sta se morala obleči v slovensko narodno nošo. To seveda ni mačji kašelj, če tega nisi vešč. Na srečo sta imela pomoč, kot tudi prej, ko velik in postaven bodoči ženin Andrej ni mogel najti škornjev številka 48, ki so pač nujni del narodne noše. Na srečo so mu jih naredili. Soproga pa je imela težave z avbo, ki je lastnice narodnih noš ne posojajo. »Na srečo sem jo dobila na Jezerskem in bila je tako lepa, da so si jo vsi želeli ogledati.« Vozili balo in rabutali češnje