Milan Kundera trda vezava, Mladinska knjiga, Zbirka Veliki večni romani, 2005, 7.490 SIT prizanesljivo ironijo norčeval iz različnih človeških šibkosti in prenapetosti, pa tudi iz samega sebe. Po dolgem času smo dobili nov izbor njegovih šaljivih zgodb v novem prevodu Uroša Kalčiča, ki enakovredno poustvarja njegov imenitni slog in nemalokrat dovtipno besedišče. Roman Neznosna lahkost bivanja je ob izidu leta 1984 (že naslednje leto smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu) na mah osvojil svetovno javnost in obveljal za najpristnejšo leposlovno pripoved o usodnih dogodkih, ki so z vdorom sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968 dokončno pokopali upanje na socializem s človeškim obrazom. Po dvajsetih je še vedno živ, središče bralčeve pozornosti pa osvoji intimna zgodba dveh krhkih človeških bitij in njune srečno nesrečne ljubezni. Knjiga, ki je Kunderi utrla pot celo do Hollywooda in ga prelevila v najmarkantnejšo češko pisateljsko znamko, ki je kasneje sicer začela pisati v francoščini. Antični miti so brezčasne zgodbe, ki bodo za vedno ostale zapisane v spominu človeštva. V knjigi Stare grške bajke so živo opisane najznamenitejše prigode olimpskih bogov in neustrašnih junakov, ki govorijo o človeških bojaznih, hrepenenju, pogumu in ljubezni. Pred našimi očmi znova zaživijo Prometej, Sizif, Ojdip, Odisejeva potovanja, vesoljni potop, trojanska vojna in številne druge legende. Stare grške bajke so polne napetih in nenavadnih dogodivščin, ki že desetletja navdušujejo mlade bralce in njihove starše. Priročna knjiga tudi za na pot v novo knjižno zbirko Miti. Po dolgem času dobivamo tudi ponatis konec osemdesetih zelo brane knjige Rod jamskega medveda, vznemirljivega izleta v človeško prazgodovino. Prva knjiga zbirke je začetek Ajline poti, poti ene najbolj priljubljenih junakinj sodobnega romanopisja. Pisateljica Jean M. Auel si je zamislila srečanje pripadnikov dveh različnih stopenj v razvoju človeške vrste, ki živijo na istem ozemlju (severno od Črnega morja), in v spretno zasnovani zgodbi opisala vsakdanje življenje človeka v ledeni dobi. Predvsem pa je to zgodba o deklici Ajli, pripadnici kromanjonske rase, ki jo reši in vzgoji neandertalsko pleme, v razumskem in genetskem pogledu bolj zaostalo od nje. Čeprav je očitno drugačna od njih se smeji, joče, govori drugačen jezik, je radovedna -, jo Rod sčasoma sprejme za svojo. Toda konflikt je neizogiben. V boju za preživetje Ajla prekine s tradicijo, prekrši rodovni tabu in postane začetnica človeštva, kot ga danes poznamo. Upajmo, da sledijo še Dolina konj in Lovci na mamute ter tudi The Plains of Passage, ki do sedaj še ni bila prevedena v slovenščino. > Lidija Gorenc