Vodja urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan je v pozdravu udeležencem srečanja v Šentvidu povedal, da v Sloveniji skoraj ni družine, ki ne bi od blizu spoznala odhajanja v tujino, odhajanje je danes tudi vračanje, vrnitev in življenje na dveh krajih hkrati. »Na eni strani imamo vračanje, priti pogledati, kako je doma, na obisk k sorodnikom in prijateljem, na drugi pa vrnitev, morda kar za stalno. Kljub vsej dobri volji, ki jo želimo pokazati, pa to vprašanje žal še vedno ni učinkovito rešeno. Še vedno se slišijo včasih kar neverjetne zgodbe o zamudnih postopkih, preden si lahko nekdo uredi prebivališče, najde zaposlitev in zaživi z družino polno življenje v novi stari domovini.« Napovedal je hitrejše reševanje teh problemov, kar bo prispevalo k razvoju naroda kot celote ter okrepilo sodelovanje med rojaki v Sloveniji in na tujem. Posebno pozornost bo treba nameniti mladi generaciji Slovencev na tujem, ki imajo drugačne potrebe in drugačen način življenja. Na okrogli mizi, ki je sledila, pa so profesor na Filozofsko fakulteti v Ljubljani Janez Bogataj, vodja izseljeniškega središča v Črenšovcih v Prekmurju Jože Horvat in predstojnica Instituta za slovenske izseljenstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marina Lukšič Hacin govorili o izseljencih in načinih njihove povezave z domovino in domačimi.