ZDA so odprta družba, zato naša naloga tu ni razvijati odprte družbe. A tudi odprta družba ima pomanjkljivosti, nekateri deli prebivalstva so tudi v taki družbi odrinjeni na rob. Naši projekti so povezani s tem delom prebivalstva. Nekatere zadeve so tako občutljive, da ljudje o njih nočejo govoriti naglas. Obe zadevi, s katerima smo se ukvarjali v ZDA, preden smo razvili širok program, sta tako občutljivi, da se nihče ni upal o njiju pogovarjati. Prva je način, kako oblasti skušajo rešiti problem odvisnosti od mamil, kar je naredilo več škode kot koristi. Druga je način, kako skrbijo za umirajoče. Področje, ki je najbolj kontroverzno, je povezano prav z mamili. Problema smo se lotili na način tako imenovanega zmanjševanja škode, ker dvomimo, da je mogoče uporabo mamil popolnoma odpraviti. Ko enkrat priznaš, da bodo nekateri ljudje kljub vsemu mamila še naprej uživali, se začneš spraševati, kaj je treba storiti, da se ublaži posledice, kot sta na primer prenašanje nalezljivih bolezni (aids) in kriminal, povezan z mamili. Prav tako je treba zmanjševati težave pri zaposlovanju teh odvisnikov, z razdeljevanjem točnejših informacij o mamilih pa ne nazadnje skušamo tudi zmanjšati njihovo uporabo. S tovrstnimi pristopi k vprašanju odvisnosti od mamil smo izzvali že obstoječe načine. To se deloma nanaša tudi na pomoč umirajočim, še posebej pa na vprašanje zdravnikove pomoči pri samomoru. Kot institucija ne podpiramo tega, da zdravnik pacientu pomaga pri samomoru, ampak se zavzemamo, da bi umirajoči pacienti umrli v čim manjših bolečinah. Ukvarjali smo se tudi z nekaterimi drugimi kontroverznimi projekti v ZDA, na primer s politiko do priseljevanja in različnimi zadevami v zvezi s kazensko-pravnim sistemom, zavzemali smo se za reformo socialnega skrbstva itd. V bistvu so vsa področja, ki se jih lotimo, občutljiva tako ali drugače.