ki jih običajno uporabljamo za sporazumevanje, zamenjamo s takšnimi idealnimi jeziki, in drugimi filozofi, ki menijo, da so naravni jeziki elastični in prilagojeni številnim okoliščinam in da idealni jeziki nikakor ne morejo nadomestiti njihovega bogastva in njihove okretnosti. Tendenco, da bi razlike v strukturi tradicij (kompleksne in nejasne proti enostavnim in jasnim) dojeli kot vrstne razlike (dejanskega in racionalnega v primerjavi z njihovimi nepopolnimi manifestacijami), podpira okoliščina, da kritiki neke tradicije zavzamejo nasproti njej položaj opazovalca, a hkrati ostanejo udeleženci tiste tradicije, iz katere črpajo svoje ugovore. Govorijo jezik te tradicije in uporabljajo njena merila; in tako odkrijejo »omejitve«, »napake«, »zmote«, »nesmisle« – medtem ko je »objektivno stanje stvari« vendarle samo to, da se kritizirane in kritizirajoče tradicije ne ujemajo druga z drugo. Večina argumentov proti radikalnemu materializmu je tovrstnih. Opozarjajo na to, da materializem spreminja smisel izrazov zavesti, posledice spreminjanja ilustrirajo z zabavnimi absurdi (misli imajo torej težo – in podobno) – in s tem je kritika končana. Toda absurdi samo kažejo, da se materializem in vsakdanji jezik ne ujemata dobro, ne pokažejo pa, katera praksa je boljša.24 Tendenco, da bi instrumente kritike opazovali kot udeleženci in tako ustvarili neko Arhimedovo točko za kritiko, podpirajo določena razlikovanja, ki sodijo k veličastnim dosežkom katedrske filozofije. Mislim na razlikovanje med vrednotenjem in dejstvom, da je nekdo nekaj ovrednotil; predlogom in dejstvom, da je bilo nekaj predlagano ali sprejeto; in sorodno razlikovanje med subjektivnimi željami in objektivnimi merili. Ko govorimo kot opazovalci, tedaj pogosto rečemo, da je skupina ljudi (denimo znanstvenikov) sprejela določena merila, da ta merila ceni in jih propagira. Kot udeleženci uporabljamo merila brez sklicevanja na njihov izvor ali opozarjanja na želje, domneve, intence njihovih privržencev. Pravimo, »teorije morajo biti ovrgljive in neprotislovne«, in ne, »prednost dajem teorijam, ki so ovrgljive in neprotislovne«, ali »znanstveniki so zelo nesrečni,

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
sporazumevanje sporazumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zamenjamo zamenjati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
takšnimi takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
idealnimi idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
jeziki jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
filozofi filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
menijo meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
naravni naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jeziki jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
elastični elastičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
prilagojeni prilagojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
številnim številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
okoliščinam okoliščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
idealni idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jeziki jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nikakor nikakor splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nadomestiti nadomestiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
njihovega njihov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, množina svojine
bogastva bogastvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
okretnosti okretnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Tendenco tendenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
razlike razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
strukturi struktura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tradicij tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kompleksne kompleksen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
nejasne nejasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
proti proti predlog; dajalnik
enostavnim enostaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
jasnim jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
dojeli dojeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
vrstne vrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
razlike razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
dejanskega dejanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
racionalnega racionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
primerjavi primerjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
njihovimi njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik, množina svojine
nepopolnimi nepopoln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
manifestacijami manifestacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
podpira podpirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
okoliščina okoliščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
kritiki kritik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
neke nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
tradicije tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zavzamejo zavzeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nasproti nasproti splošni prislov; nedoločena stopnja
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik
položaj položaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
opazovalca opazovalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
a a priredni veznik
hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
ostanejo ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
udeleženci udeleženec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tiste tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
tradicije tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
katere kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
črpajo črpati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
svoje svoj povratni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ugovore ugovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Govorijo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
tradicije tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
njena njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
merila merilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
odkrijejo odkriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
omejitve omejitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
napake napaka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
zmote zmota samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
nesmisle nesmisel samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
objektivno objektiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vendarle vendarle priredni veznik
samo samo členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kritizirane kritiziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
kritizirajoče kritizirajoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
tradicije tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
ujemajo ujemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, orodnik
Večina večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
argumentov argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
proti proti predlog; dajalnik
radikalnemu radikalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
materializmu materializem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tovrstnih tovrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
Opozarjajo opozarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
materializem materializem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
spreminja spreminjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
smisel smisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
izrazov izraz samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zavesti zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
posledice posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
spreminjanja spreminjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ilustrirajo ilustrirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
zabavnimi zabaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
absurdi absurd samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
misli misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
težo teža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kritika kritika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
končana končan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Toda toda priredni veznik
absurdi absurd samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
samo samo členek
kažejo kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
materializem materializem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
vsakdanji vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
ujemata ujemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
pokažejo pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pa pa priredni veznik
katera kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
praksa praksa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
boljša dober splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
24 24 glavni števnik; arabski zapis
Tendenco tendenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
instrumente instrument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kritike kritika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
opazovali opazovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
udeleženci udeleženec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ustvarili ustvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
Arhimedovo Arhimedov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
točko točka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
kritiko kritika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
podpirajo podpirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
določena določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
razlikovanja razlikovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
sodijo soditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
k k predlog; dajalnik
veličastnim veličasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, dajalnik
dosežkom dosežek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
katedrske katedrski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
filozofije filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Mislim misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
razlikovanje razlikovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
med med predlog; orodnik
vrednotenjem vrednotenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
dejstvom dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekdo nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ovrednotil ovrednotiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
predlogom predlog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
dejstvom dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
predlagano predlagan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
sprejeto sprejet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
sorodno soroden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
razlikovanje razlikovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
med med predlog; orodnik
subjektivnimi subjektiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
željami želja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
objektivnimi objektiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
merili merilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Ko ko podredni veznik
govorimo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
opazovalci opazovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skupina skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
znanstvenikov znanstvenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
sprejela sprejeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
določena določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
merila merilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
merila merilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ceni cena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
propagira propagirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Kot kot podredni veznik
udeleženci udeleženec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
merila merilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
brez brez predlog; rodilnik
sklicevanja sklicevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
njihov njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, množina svojine
izvor izvor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ali ali priredni veznik
opozarjanja opozarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
želje želja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
domneve domneva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
intence intenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
njihovih njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
privržencev privrženec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Pravimo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
ovrgljive ovrgljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
neprotislovne neprotisloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
prednost prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
dajem dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
teorijam teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ovrgljive ovrgljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
neprotislovne neprotisloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
znanstveniki znanstvenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
nesrečni nesrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Krtina
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Spoznanje za svobodne ljudi
avtor: Paul K. Feyerabend