O Slovencih na avstrijskem Štajerskem v Sloveniji je, vsaj na območju Ljubljane, malo slišati. Koliko jih je in v katerih krajih živijo? Po zadnjem ljudskem štetju leta 2001 je na Štajerskem 2200 oseb navedlo slovenščino kot občevalni jezik. Živijo v tako imenovanem Radgonskem kotu, v okolici mesta Leutschach/Lučane in na Soboth/Soboti na meji s Koroško. Največ slovensko govorečih je v petih vaseh okrog mesta Radkersburg/Radgona. Kakšen je bil njihov položaj v zgodovini? Na območju današnje zvezne dežele Štajerske je slovansko prebivalstvo – razen omenjenih območij na južnem Štajerskem – prevzelo nemški jezik, tako da se je v 12. stoletju razvijala današnja jezikovna meja s svojimi značilnostmi. Sledi slovanske naselitve najdemo še danes v vseh predelih Štajerske. Na to kažejo številna imena krajev in rek, npr. Graz (od slovenskega „gradec“, majhen grad). Do visokega srednjega veka je živelo v dolini reke Mürz in v gornji dolini reke Mure slovansko prebivalstvo. Še na začetku 19. stoletja, ko je bila večina prebivalstva kmečkega, je bilo vseeno, kateri jezik si govoril. Ljudje so govorili jezik, ki so ga slišali in govorili doma, torej slovenščino ali nemščino ali oboje. Jezik, ki so ga govorili, ni bil vzrok, da so bili zapostavljeni. Z uvodom splošne šolske obveznosti je nenadoma začel obstajati tudi učni jezik. Za socialno napredovanje v državnem aparatu ali v drugih področjih javnosti ali gospodarstva je bilo treba znati nemščino. Nacionalne struje so od prebivalstva zahtevale odločitev za eno ali drugo materin32