Barack Obama, demokratski predsedniški kandidat, je minuli teden postavil rekord. Njegov govor na konvenciji stranke v Denverju si je po podatkih podjetja Nielsen Media Research na malih ekranih ogledalo 38,4 milijona Američanov, največ v zgodovini konvencij. Zdelo se je razumljivo. Obama med svojimi govori, ki spominjajo na zvezdniške nastope, res nima težav s pomanjkanjem občinstva. V Nemčiji je govoril pred 200.000 ljudmi. V Denverju je napolnil štadion. Za njim je devetnajst mesecev kampanje, med katero si je dodobra utrdil sloves retorika, za katerega si velja ukrasti kakšno uro časa.V sredo je na republikanski konvenciji nastopila Sarah Palin. Doslej neznana guvernerka Aljaske je na čelu odmaknjene zvezne države komaj dva meseca več, kot traja Obamova kampanja. Njen govor pa je pred televizijo zvabil 37,2 milijona ljudi, le nekaj odstotkov manj od Obamovega in 2,3 milijona več od najbolj gledanega dogodka letošnjih olimpijskih iger, otvoritvene slovesnosti. Podatek za srebrno odličje.Zagovornica smrtne kazniNenadno zanimanje za nepričakovano podpredsedniško kandidatko je verjetno presenetilo tudi največje republikanske optimiste. Šok, ki ga je z izbiro 44-letne guvernerke največje ameriške zvezne države povzročil John McCain, je očitno deloval. Mati petih otrok je nemudoma ukradla vso pozornost demokratom. Da je ženska, je gotovo pomagalo. Praktično čez noč se je zavihtela med politično elito in začela pisati zgodovino. Je prva ženska v zgodovini, ki jo je republikanska stranka imenovala na ta položaj, in šele druga v zgodovini ZDA sploh. Od položaja, ki je po ustavi takoj za predsedniškim, jo loči le še en korak, volitve 4. novembra. To niso lepi dnevi za Hillary Clinton.McCain, ki je znan kot trmast in samosvoj politik, pa je z izborom Palinove potegnil tudi najbolj tvegano potezo v svoji politični karieri in eno najbolj tveganih v zgodovini predsedniških tekem. Na to je pokazala že zgodba o nosečnosti njene najstniške hčere, za katero naj bi McCain sicer vedel in je bila verjetno prenapihnjena, a tudi opozorilo na pasti, ki jih prinaša izbor na nacionalni ravni nepreverjene političarke. Volilna tekma se bo sicer vrtela okoli predsednikov, toda to ne pomeni, da bosta Palinova in Obamov podpredsedniški kandidat Joe Biden odrešena medijskih drobnogledov. V času hude medijske konkurence, novičarskih postaj s 24-urnim programom in tekmovalnosti rumenega tiska je to nemogoče.Guvernerka je z govorom na konvenciji z odliko opravila prvo preizkušnjo. Je pa to bila predvidljiva situacija. Zdaj ima pred seboj dva meseca, ko se bo odzivov v nepredvidljivih razmerah morala učiti sproti. Tu in pa v morebitnih okostnjakih, ki še tičijo v omarah, predstavlja Palinova velik vprašaj. Na Aljaski na primer poteka preiskava, ali je nezakonito odslovila komisarja za javno varnost, ker ni hotel odpustiti policista, ki se je ločil od njene sestre. Rumeni tednik National Enquirer je že objavil zgodbo o domnevni aferi Palinove s soprogovim poslovnim partnerjem. Gre za tednik, ki se zanaša na govorice in mora pogosto preklicati svoje zgodbe, vendar je obtožba odmevala, ker je isti tabloid uspešno razkril afero nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata Johna Edwardsa, ki je dokončno in z veliko hrupa prišla na dan minuli mesec. Po drugi strani predstavlja Palinova za McCaina izbiro, s katero bo privabljal volilke in dvoril konservativnemu krilu stranke, brez katerega bo letos težko zmagal. Ima praktično vse, kar so si konservativci, ki imajo do McCaina hude zadržke, lahko želeli. Je odločna zagovornica pravice do nošnje orožja in dolgoletna članica vplivne Nacionalne orožarske zveze. Je ostra nasprotnica splava, članica organizacije Feministke za življenje, njen peti otrok ima Downov sindrom, ki so ga odkrili že med nosečnostjo. Zagovarja smrtno kazen. Odločno podpira črpanje nafte v zaščitenih območjih Aljaske. Nasprotuje istospolnim porokam. Zagovarja, da bi v šolah poučevali tako evolucijsko teorijo nastanka življenja kot kreacionizem, torej teorijo, da je življenje in vesolje ustvarilo božanstvo.Potem je zazvonil telefon …Mnogo manj je znanega o njenih zunanjepolitičnih stališčih, kar predstavlja za McCaina izziv. Sebe Američanom ponuja kot izkušenega kandidata, ki se spozna na nacionalno varnost. Takšnega ZDA v teh negotovih časih potrebujejo, pravi, hkrati pa bi na podpredsedniški položaj pripeljal političarko, ki je potni list dobila pri 42 letih.Njeno življenje je namreč skoraj v vsem povezano z Aljasko. Sarah Louise Heath se je rodila 11. februarja 1964 v mestu Sandpoint v zvezni državi Idaho, vendar se je njena učiteljska družina preselila na Aljasko, ko je bila še otrok. V šolo je hodila v mestu Wasilla, predmestju največjega mesta države Anchoragea. Iz njenih šolskih let najbolj izstopa zgodba o košarkarski karieri. Bila je zagrizena kapetanka moštva, kar ji je prineslo vzdevek Barakuda. S svojo srednješolsko ljubeznijo, Toddom Palinom, se je poročila pri 24 letih. Imata tri hčere in sinova. 19-letni Track se je lani vpisal v vojsko in kmalu odhaja v Irak. Pri dvajsetih je postala spremljevalka miss Aljaske in tako zaslužila za štipendijo. V Idahu je diplomirala iz novinarstva in političnih ved.Politično pot je začela v mestnem svetu Wasille, ki ima 7000 prebivalcev. Leta 1996 je postala županja, zaradi omejitve na dva triletna mandata pa je morala leta 2002 s položaja. Naslediti jo je hotela Toddova mačeha, a je izgubila, Palinova pa je ni podprla, ker se nista strinjali pri vprašanju pravice do splava. Leta 2004 je obtožila predsednika republikancev na Aljaski in nekdanjega pravosodnega ministra, da opravljata strankarske posle med delovnim časom in da sodelujeta s podjetjem, ki bi ga morala nadzirati. Oba sta odstopila, kar McCainu danes omogoča, da Palinovo predstavlja kot zagrizeno borko proti korupciji, tudi če gre za njeno lastno stranko.Leta 2006 je postala najmlajša guvernerka v zgodovini Aljaske. Kadar želi doseči svoje, velja za odločno in hladno političarko, ki se ji ni dobro nepremišljeno postaviti po robu. V manj kot dveh letih je potegnila nekaj odločnih potez. Pohvali se lahko s petimi milijardami dolarjev proračunskega presežka, predvsem na račun naftne industrije, ki predstavlja tretjino gospodarstva Aljaske. Kmalu po prihodu na guvernerski položaj je obdavčila dobičke naftnih podjetij – pri enem od njih dela tudi njen soprog. Ustanovila je posebno skupino za podnebne spremembe, rekoč, da bo pojav najbolj prizadel prav Aljasko. Zato je nekaj dvomov o iskrenosti njene trditve, da segrevanja ozračja ne povzroča človek, kot je rekla kasneje po imenovanju na podpredsedniški položaj.Kot županja Wasille si je prizadevala za pridobitev sredstev iz zveznega proračuna s posebnimi zakonskimi amandmaji, kar je utečena praksa, ki pa ji McCain odločno nasprotuje. Je pa svojo kartoteko popravila z uspešnim nasprotovanjem gradnji megalomanskega 400 milijonov dolarjev vrednega mostu na Aljaski, ki so ga poimenovali Most, ki ne vodi nikamor. Prek spleta je prodala guvernersko letalo, vredno 2,7 milijona dolarjev. Guvernerski položaj jo je na koncu pripeljal tja, kjer je ni videl nihče. Februarja letos je na srečanju guvernerjev prvič trčila v Johna McCaina. Menda je nanj takoj naredila vtis. In do zadnjega ni vedela, da je v igri za podpredsedniško mesto. Dokler ni 24. avgusta, le dober teden dni pred začetkom republikanske konvencije, zazvonil telefon. arack Obama, demokratski predsedniški kandidat, je minuli teden postavil rekord. Njegov govor na konvenciji stranke v Denverju si je po podatkih podjetja Nielsen Media Research na malih ekranih ogledalo 38,4 milijona Američanov, največ v zgodovini konvencij. Zdelo se je razumljivo. Obama med svojimi govori, ki spominjajo na zvezdniške nastope, res nima težav s pomanjkanjem občinstva. V Nemčiji je govoril pred 200.000 ljudmi. V Denverju je napolnil štadion. Za njim je devetnajst mesecev kampanje, med katero si je dodobra utrdil sloves retorika, za katerega si velja ukrasti kakšno uro časa.