Kako se jim je lahko to zgodilo, je uganka. Pri časopisu Finance se direktorjem velikih bank kar naprej drobno posmehujejo, češ da mislijo predvsem na golf in morda še na to, kako bi z gotovinskimi nakupi deležev pri tekmicah ohranili svoje stolčke. Verjeti hočemo, da tako hudo ni. Vodenje banke, pri katerem ni povezave med ključnimi sektorji, h katerim pri večjih bankah sodi tudi zakladnica, pa verjetno ne more dobiti dobre ocene. Za zdaj je mogoče upati le, da banke niso šle predaleč. Kot je v svoji analizi o nihanju finančnih tokov iz tujine in rasti posojil na podlagi realnih podatkov pred mesecem ugotavljal Veljko Bole z Bajtovega inštituta, se pri pospešenem dajanju posojil, če ima banka slabo informacijsko podlago, kar velja prav za manjše, povečuje tudi nevarnost, da jih dodelijo podjetjem, za katera ni nujno, da jih bodo sposobna vrniti. Če se to zgodi, so v drugem koraku prisiljene biti s posojili bolj »škrte« tudi, ko gre za podjetja, ki sodijo v višji ali celo najvišji bonitetni razred. To pa ne načenja samo bank, temveč že vpliva na aktivnost v podjetjih. Torej tudi na gospodarsko rast, ki je že tako ali tako pod udarom pešajočega izvoznega povpraševanja.