Da, prav ste prebrali, tako pa mislimo, čeprav so topničarji trenutno točkovno izenačeni z vodilno ekipo premier lige Manchester Unitedom, medtem ko Tottenham še vedno životari na sredini prvenstvene lestvice in o podobnih višavah lahko le sanja. Razlogi za to, da ima nekdanji klub Mileta Ačimoviča nekaj več možnosti za uvrstitev v finale, pa so vsaj štirje. Prvič, stavite lahko, kolikor hočete, da bo trener Arsenala Arsene Wenger ostal zvest samemu sebi in bo nalogo drugič zapored se prebiti na najzgodnejši klubski finale velike evropske scene zaupal nogometašem, ki v prvenstvu igrajo manj. Rezervistom? Če želite, lahko uporabite tudi ta izraz, čeprav je pri Arsenalu, ki svojih mladeničev po pravilu ne zapostavlja, nekoliko manj smiseln kot v primeru večine ostalih klubov. Dejstvo, da bo Arsenal zaigral z rezervnimi močmi, samo po sebi še ne bi dajalo prednosti Tottenhamu, toda če k temu dodamo podatek, da se bodo nocojšnji gostitelji tekme gotovo lotili z vsemi svojimi najboljšimi nogometaši, je slika popolna. Gremo naprej. Razlika v pristopu obeh klubov s severa Londona se skriva tudi v dejstvu, ki predstavlja drugi razlog. Arsenalu je ob boju za angleški naslov in ob bližajočem se nastopu v osmini finala lige prvakov ligaški pokal nedvomno postranska dejavnost, Tottenham pa si po povsem polomljeni prvi polovici sezone uvrstitve v finale tega tekmovanja v tem trenutku želi bolj kot česarkoli drugega.