Florida je poleg Kalifornije in Havajev v februarju in marcu idealno prizorišče velikih turnirjev, saj je ostali del ZDA največkrat pokrit s snežno odejo. Tako "mladci" iz PGA Toura najprej igrajo na zahodu in se v marcu preselijo na vzhod, saj jih nato aprila v znameniti Augusti čaka prvi od največjih turnirjev, "starčki" pa po februarskem igranju na Vzhodni obali odpotujejo proti Kaliforniji v marcu. Igrišče v Crandon Parku je dolgo 6940 jardov, s parom 72, in je tipično ameriško igrišče z množico vodnih ovir. Igralna polja so speljana okoli šestih manjših jezer, vetrovi iz morja pa tudi močno vplivajo na igro. Razen na tretji luknji s parom tri in 187 jardov dolžine, ko igralci iz odbijališča tolčejo proti zelenici preko zaliva, Atlantski ocean nikjer ne ovira igranja. Prostorne in široke čistine ter zelenice pa vseeno skrivajo številne pasti, ki tudi od nekdaj najboljših igralcev na svetu zahtevajo veliko natanč nost pri igranju. Prvih devet igralnih polj s parom 35 je lepo skritih med palmami in gozdom, drugih devet pa je daljših in ob paru 37 precej bolj izpostavljenih vetru. In prav veter je na letošnjem turnirju, katerega glavni sponzor je bil eden od največjih turistič nih ladijskih prevoznikov v tem delu sveta, Royal Caribbean, odigral ključno vlogo. Tridnevni turnir, na katerem je igralo 78 igralcev, se je začel v petek s hkratnim štartom na prvem in desetem odbijališču. Največ gledalcev je seveda spremljalo najbolj zveneča imena, čeprav se niso potegovali za vrh turnirske razpredelnice. Gary Player je bil na koncu prvega dne kar 6 udarcev za vodilnim Tomom Kitom, še udarec več sta zaostajala Trevino in Crenshaw, lanskoletni prvak Dave Barr pa je odigral kar pet udarcev nad parom igrišča in z devetimi udarci za vodilnim zasedel samo 69. mesto. Zato pa je bilo toliko bolj vroče na vrhu, saj je za vodilnim Kitom (-4), kar pet igralcev zaostajalo samo za en udarec, pa tudi ostali so bili blizu. V novinarskem središču ni bilo velike gneče, ki je značilna za turnirje, na katerih nastopa Tiger Woods, zato je nasmejani Kite z veseljem odgovoril na nekaj vprašanj. "Lahko sem zadovoljen, saj sem ob šestih birdijih zgrešil še nekaj zaključnih udarcev, ki bi morali končati v luknji. Zato tudi dva nesrečna bogeya iz vsega dveh metrov. Glede na današnji veter in močno konkurenco sem si na koncu kar oddahnil, še posebej, ker sem z birdijem na zadnji luknji, ko sem bil že v izgubljenem položaju ohranil vodstvo." Osemnajsta luknja (par 5, 521 jardov) je za te igralce dokaj enostavna, saj je veter v hrbet omogočal napad na zelenico z drugim udarcem in priložnost za eagle. Kite je z drugim udarcem zadel ogrodje tribune, žogica se je odbila proti bunkerju in končala v gosti travi. Kite je nato z mojstrskim udarcem svoj tretji udarec poslal vsega trideset centimetrov mimo luknje in z lahkoto dosegel birdie.