Pri navadnih monitorjih je pred fosfornim premazom namreč še zelo gosta mreža z veliko luknjicami, ki elektrone še natančneje usmerja k cilju. Prav ta mreža je vzrok za veliko težav, ki jih imamo z ostrino današnjih monitorjev. Ob nenehnem bombardiranju s točo elektronov se namreč ta mreža zelo segreje in ker je narejena iz kovine, se tudi toplotno preoblikuje (preprosto rečeno, raztegne se). Vsaka sprememba v strukturi mreže, torej njeno segrevanje, pa pripomore k temu, da luknjice niso več na istih mestih kakor pred segrevanjem. Rezultat je neostra slika. Dandanes se izdelovalci pri proizvodnji mrežic zatekajo k najsodobnejšim materialom, ki se le malo raztezajo (najpogosteje uporabljeni material je kovina invar) in s tem nezaželeni učinek zmanjšajo. Kljub temu je praktično pri vseh monitorjih v navodilih omenjeno, da lahko optimalno sliko pričakujemo šele po 30 minutah dela. Prav zato, ker se v tem času mreža že segreje do svoje končne temperature, po tem pa se geometrijsko ne spreminja več.