Odzivi Kitajcev na vstop njihove države v WTO so za zdaj mešani. »Pa bo toliko dela za nas ali bomo še bolj obubožali?« se sprašuje eden od razpravljalcev na internetu. »Če se boš učil in učil ter delal in delal, se ti to ne bo primerilo,« mu odgovarja drugi. Za več sto milijonov Kitajcev, ki se v gospodarsko globalizacijo ne morejo vključiti z ničimer drugim kot s poceni delovno silo, s katero so že doslej preživljali gospodarsko tranzicijo države, je zgodovinski vstop v WTO brez posebnega pomena - njihova postelja bo še vedno poleg gradbišča ali na zapečku restavracije, plača skromna, življenje težko, a še vedno prečudovito, dokler sploh še imajo delo.