Nato sem šel v gospodarstvo. Z velikim zanosom in ponosom smo naredili firmo, ki je bila takrat daleč najmočnejša informacijska in tehnološka firma v Jugoslaviji, in to s skupino petih inženirjev entuziastov. Firma je nato v procesu razkroja velikih sistemov razpadla, predvsem ker ni imela nacionalne podpore, kot so jo imele nekatere ameriške firme, ali tiste, ki so nastale v skandinavskih državah. Ne glede na vse se je iz tega razvilo nekaj sto manjših računalniških podjetij, storjen bil je neprecenljiv napredek v razvoju informatike. Žal samo v praksi, ne pa tudi v razvoju informatike in proizvodnje. Ko smo to nalogo izpolnili, sem se vrnil na univerzo. Leta 1990 sem se zavestno odločil, da stopim v politiko, da smo uresničili nekaj osnovnih tranzicijskih postulatov. Ko smo jih uresničili, sem se leta 1993 vrnil na univerzo. Leta 1993 sem spoznal, da je delo v politiki postalo v veliki meri kontraproduktivno. Ocenil sem, da bom na področju edukacije lahko naredil več, drugače povedano, ocenil sem, da je politična in gospodarska tranzicija eno, da pa je potrebna predvsem vrednostna in kulturna tranzicija, prenova, ali, kot temu rečejo, moralna prenova. Mislim, da je program, na katerem sem delal, izpolnjen, zato sem tudi napovedal, da se pred iztekom mandata poslovim."