Za Slovenijo je najbolje, da počaka, bi dejal cinik. Počakajmo, da evropske države sanirajo svoj bančni sistem in da se pomoč avtomobilski industriji, vse milijarde evrov, ki sta jih avtomobilskim koncernom namenili Nemčija in Francija, kanalizirajo do slovenskih dobaviteljev. Nemški Volkswagen je po odločitvi nemške vlade, da subvencionira nakup novih avtomobilov, dobil menda 20.000 novih naročil za model polo. Resnično lahko upamo, da našim podjetjem zaradi visoke cene slovenske delovne sile niso zaupali le šivanja avtomobilskih prevlek za luksuzne porscheje. In kaj dela slovenska politična scena? Če odmislimo, da si kavo plačuje sama in je ne pije (več) na račun davkoplačevalcev... Predvsem skuša spodbuditi posojilno aktivnost bank. In medtem ko minister za razvoj zbrani gospodarski smetani predstavlja ukrepe za zagotovitev likvidnosti, prvi možje slovenskega gospodarstva pred njim molčijo. Ne odzovejo se ne pozitivno ne negativno. Kot da so naveličani. Medtem v vrsti pred bančnimi okenci (če karikiramo, ker veliki gospodarstveniki seveda ne stojijo pred bančnimi okenci) stojijo skupaj možje, ki so minula leta dobivali takšne in drugačne nagrade raznih gospodarskih združenj za izjemne dosežke v gospodarstvu, prodor na tuje trge, tisti, ki se jim je v minulih letih porodila ideja, da bo podjetje poslovalo uspešneje, če bo v lasti menedžerjev, in mali podjetniki, ki so vlagali v opremo in prenavljali vozne parke. Vsi so se znašli v istem košu prosilcev za obnovo kratkoročnih posojil. Pa so se res? O tem ne bo odločila država, o tem bodo odločile banke.