Potem je naneslo tako, da je glavni urednik Maga Danilo Slivnik nastopil na nacionalni televiziji in televizijskemu občestvu na njemu lasten način podajal svoje poglede na slovensko novinarstvo in medije. Povzemimo jih v enem stavku: slovensko novinarstvo je na tleh, korupcija cveti, mediji so zanič in so kupljeni, le on in njegov Mag sta v tem medijskem prostoru pokončna, neodvisna in čista. Kakor vsak drug ima kajpak tudi Danilo vso pravico, da sodi o stvareh, kakor se mu zdi. Le javna beseda naj bo premišljena in odgovorna, tisti pa, ki se postavi pred mikrofon z namenom, da bo na levo in desno delil nauke, naj se ravna po slovenskem pregovoru, da naj vsak najprej pomete pred lastnim pragom. To in nič več je v svoji redni rubriki v Nedeljskem dnevniku menil tudi naš kolega Nikola Damjanić, ki ga je zbodla Slivnikova samovšečnost. Nikola je pri tem s citatom, ki si ga je sposodil pri našem kolumnistu Vladu Miheljaku, namignil na nekaj, kar v medijskih vrstah velja za javno skrivnost: da namreč Mag zna ob vsej svoji neizmerni kritičnosti do slovenske politične in gospodarske smetane objaviti tudi kakšne tako lepe članke o določenih slovenskih podjetjih, kakršnih ne zmore objaviti noben drug slovenski medij.