VČERAJ ME JE PREBUDILO ČIVKANJE PTIC NA OKENSKI POLICI. TAŠČICE SO VRABCEM RAZLAGALE, DA SO LIŠČKI LETOS ZELO PREVZETNI IN DA SINIČKE ŽE HODIJO ZOBAT SEMENA V PTIČJE HIŠICE. TUDI VRABCI SO BILI ZGOVORNI. NAJDEBELEJŠI JE VEDEL, DA JE GOLOBA MATEVŽA ONI DAN PREGANJAL SOSEDOV MAČEK IN DA JE NA POLJU NEKAJ ČAPELJ, KI MISLIJO, DA BO LETOŠNJA ZIMA ZELO HUDA. MED KLEPETOM SE JE NAD DVORIŠČEM POJAVILA SENCA. NAJPREJ SEM MISLIL, DA JE OREL, A SE MALI PTIČKI NISO KAJ DOSTI VZNEMIRJALI. NAMESTO DA BI SE RAZBEŽALI, SO PLANILI V GLASEN KROHOT. TAKOJ MI JE POSTALO JASNO, ZAKAJ JE BILA SENCA TAKO VELIKA. NA BLIŽNJE DREVO SE JE USEDLA SRAKA. SLIŠAL SEM, DA SO SRAKE VELIKE TATICE IN DA SE RADE KITIJO S TUJIM PERJEM, TODA TO JE BILO PA PREVEČ. SRAKA ANTONIJA SI JE MED SVOJE PERJE ZATAKNILA PURANJA IN PAVJA PERESA! TAKO JE BIL NJEN REP TRIKRAT DALJŠI IN TAKO TEŽAK, DA SE JE MORALA Z VSO MOČJO DRŽATI VEJE. NA GLAVI JE IMELA KLOBUČEK Z RAČJIM PERESOM, KI GA JE VERJETNO IZMAKNILA KAKI GOSPE NA SPREHODU V PARKU. OKROG VRATU JE IMELA TRI RAZLIČNE OGRLICE: ZLATO, IZ PISANIH KORALD IN BELIH ŠKOLJK. IZ TORBICE IZ GOSJEGA PERJA PA JE VISELA URA, DEŽNIČEK ZA SADNE KUPE IN SREBRNA ŽLIČKA. DOMIŠLJAVOST DOMIŠLJAVA!