»NEKOČ, ZA DEVETIMI GORAMI IN DEVETIMI VODAMI, TAKRAT, KO SO ŽELJE ŠE KAJ VELJALE, STA ŽIVELA KRALJ IN KRALJICA. IMELA STA TRI SINOVE. PRVA DVA STA BILA PAMETNA, NAJMLAJŠI PA JE BIL POČASNE PAMETI IN ZATO SO GA KLICALI TEPKO. NEKEGA DNE JE KRALJ POKLICAL SVOJE SINOVE IN JIM REKEL: »OTROCI MOJI, STAR SEM ŽE IN RAD BI PREDAL SVOJE KRALJESTVO ENEMU IZMED VAS. VENDAR MORA BITI MOJ NASLEDNIK TEGA VREDEN. ZATO POJDITE V SVET IN MI PRINESITE ROŽO. TISTI, KI MI BO PRINESEL NAJLEPŠO, TISTI BO MOJ NASLEDNIK.« IN BRATJE SO SE ODPRAVILI. VSAK JE VRGEL V ZRAK SVOJE GOSJE PERO IN KAMOR JE TO PADLO, V TISTO SMER SE JE BRAT ODPRAVIL. PERO PRVEGA BRATA JE PADLO NA SEVER IN BRAT SE JE PODAL ISKAT SVOJO ROŽO PROTI SEVERU. PERO DRUGEGA BRATA JE PADLO PROTI ZAHODU IN DRUGI BRAT SE JE ODPRAVIL ISKAT SVOJO ROŽO PROTI ZAHODU. TUDI NAJMLAJŠI, TEPKO, JE PIHNIL SVOJE GOSJE PERO, VENDAR TO NI POLETELO, AMPAK JE PADLO DEČKU PRED NOGE. VSI SO SE MU SMEJALI, DEČEK PA SE JE SKLONIL IN SREDI TRAVE NAŠEL MALA VRATCA. ODPRL JIH JE IN ZAGLEDAL STOPNICE, KI SO VODILE STRMO NAVZDOL …«