Cesta z vzhoda vodi prav v osrčje puščave, v kraj z imenom Sossusvlei, ki ga obdajajo tudi do 300 m visoke oranžno-rdeče sipine. Sossusvlei je večji del leta suho jezero z ravnim dnom, ki se napolni samo ob deževju in takrat privablja kuduje, orikse, antilope in gorske zebre. Poleti podnevi temperature sežejo do 70 °C, zato se vse manjše živali, kot so hrošči, kuščarji, skinki, rumenkasti krti, gekoti, kameleoni, modrasi in peščene kače, zarijejo v pesek, ven pa prilezejo večinoma samo ponoči. Oriks lahko preživi tudi pri telesni temperaturi 45 °C, ker kri črpa prek nosnic, kjer se ohladi, preden gre v srce.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Cesta cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; rodilnik
vzhoda vzhod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
vodi voditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prav prav členek
v v predlog; tožilnik
osrčje osrčje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
puščave puščava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
kraj kraj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
z z predlog; orodnik
imenom ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Sossusvlei Sossusvlei samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
obdajajo obdajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
do do predlog; rodilnik
300 300 glavni števnik; arabski zapis
m m samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
visoke visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
oranžno oranžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
rdeče rdeč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sipine sipina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Sossusvlei Sossusvlei samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
suho suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
jezero jezero samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
ravnim raven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
dnom dno samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
napolni napolniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
ob ob predlog; mestnik
deževju deževje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
privablja privabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kuduje kudu samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
orikse oriks samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
antilope antilopa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
gorske gorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zebre zebra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Poleti poleti splošni prislov; nedoločena stopnja
podnevi podnevi splošni prislov; nedoločena stopnja
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
sežejo seči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
do do predlog; rodilnik
70 70 glavni števnik; arabski zapis
C C samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
manjše majhno splošni prislov; primernik
živali žival samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
hrošči hrošč samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kuščarji kuščar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
skinki skink samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
rumenkasti rumenkast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
krti krt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
gekoti gekot samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kameleoni kameleon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
modrasi modras samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
peščene peščen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
kače kača samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zarijejo zariti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
pesek pesek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ven ven splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
prilezejo prilesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
samo samo členek
ponoči ponoči splošni prislov; nedoločena stopnja
Oriks oriks samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
preživi preživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
pri pri predlog; mestnik
telesni telesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
temperaturi temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
45 45 glavni števnik; arabski zapis
C C samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
kri kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
črpa črpati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prek prek predlog; rodilnik
nosnic nosnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ohladi ohladiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
preden preden podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar