Naslednja pravda, vzeta iz Zbirke civilnih pravd pred cerkvenim sodiščem v Parizu (Recueil de procédures civiles faites en l0officialité de Paris) z dne 18. maja 1694, razločno pokaže ponižanje, kot ga je pretrpel obtoženi, in težo in krutost administrativnega stroja, ki ga je pognala v tek žena, ko je moža obtožila impotence. Mož je v zagovor izjavil, da je zakoniti oče otroka, ki so ga krstili z njegovim imenom, in na podlagi pravila pater est quem nuptia demontrant se je zadeva na začetku obrnila v njegov prid. Navzlic pravilu so mu izročili uradno vabilo na sodišče, vendar ni hotel priti. Cerkveni sodnik je tedaj zaprosil za pomoč posvetno oblast: moža so vrgli v ječo in ga začeli zasliševati. Sledilo je več izvedenskih mnenj; cerkveni sodnik je zahteval tri poročila. Ducat zdravnikov in kirurgov se je zvrstilo pred njim in kmalu so prišle ugotovitve: njegove genitalije so »mlahave«, »oba testikla sta napeta«, »nikoli ni imel ejakulacije«, nima »nikakršnega ognja«, »ranjen je bil v vrat mehurja, kjer sta prostata in paraprostata«, izrezali so mu »kamen v velikosti golobjega jajca«, »njegova postava je slabotna« in »njegov obraz bledikav«…