Kaj mi boš povedal o hortenziji in naši spremljevalki naravi? Hortenzije so udomačenke, niso avtohtone, kljub temu da so v Sloveniji že nekaj desetletij. Naravo imam rad že od nekdaj, zlasti travnik poln cvetja, ki me pomirja. Mislim, da tak travnik pomirja vsakogar, ki zaide vanj, zlasti vabljive so shojene poti med travami. Kako pa si tako močno zašel v to silno pisano odisejado? Najprej iz čistega veselja in potem za miselni trening, ko si je treba zapomniti imena. To gre potem tako dalje, da se pričneš zanimati tudi za njihova latinska imena, vse skupaj pa pomeni duševne aktivnosti. Katero območje te je najprej pritegnilo oziroma si ga pričel odkrivati? To je bila najprej domača, bližnja Vrbina, kjer je pravi raj za travniške in gozdne cvetice. Menim, da po Vrbini, pa ne samo po njej, ljudje hodimo bolj s priprtimi kot odprtimi očmi. Vrbina je zelo bogata z divjimi orhidejami: čeladasto kukavico, pikasto cvetno kukavico, piramidasto kukavico, cela vrsta jih je, kjer so vrste grmičevja posebno zanimiva, ko cvetijo. Zame je zlasti zanimiva brogovita. Je pa Vrbina žal strahotno onesnažena. Podjetja in posamezniki bi morali biti do narave spoštljivo in kulturno naravnani. Tako sem med nesnago – odvrženimi štedilniki in različno plastiko in polivinilom - odkril gnezdišče zelenonoge tukalice. Reva se je neprijaznim okoliščinam prilagodila. In praviš, ko opazuješ cvetice, opazuješ tudi ostali svet narave, ptice… Vrbina je polna ptic pevk in vodnih ptic, zlasti ob koncu zime, v začetku pomladi, to sta mesec februar in zlasti marec.V gramoznici brežiške Vrbine sem našel, opazil, črno lisko, teh ptic je bilo okoli 150, okoli 20 labodov, rečnih galebov, občasno tudi primerkov navadne čigre, vsako leto pa v stenah peskokopa gnezdijo breguljke (dan po najinem srečanju si je ob pol sedmih zvečer privoščil med ostalim družbo 300 breguljk, ki jedo poleg drugih žuželk tudi komarje, op.p.). Kadar kopljejo gramoz, se te naslednje leto preselijo na drugo stran gramoza in gnezdijo tam v steni, ki je primerna za gnezdenje. Med gozdnimi pticami so mi izredno zanimivi rumeni kobilar, to je rumena ptica s črnimi krili, močvirska trstnica in trstni cvrčalec, ki brezmejno cvrči, ogromno je tudi rac mlakaric. V Vrbini sem se srečal tudi s ptičem čebelarjem, ki sem ga najprej občudoval v peskokopu na Bizeljskem, v opuščeni gramoznici v Vrbini pa sem odkril še gnezdišča čebelarja. Naj povem, da ptic v gnezdu ne smeš fotografirati, da jih ne zmotiš pri prehranjevanju, ker nekatere matere potem zapuPozneje pa si začel zahajati v suhe travnike v Kozjanskem parku… Točno, kjer so doma in kjer cvetijo izredno lepe in zanimive travniške cvetice. Med njimi sem letos našel rastišče kranjske lilije, ki je ena najlepših rož na tem območju. Je pa tu tudi ogromno raznih vrst orhidej kukavic, panonske detelje z ogromnimi belimi cvetovi, orlice. Letos sem poiskal tudi gozdne cvetice v okolici gradu Pišece in okoliških vaseh, kjer sem med drugim odkril navadnega kosmatinca, bledo kukavico, navadno reliko in navadni volčin. Poleg tega je tu tudi veliko rastišče raznih telohov, pasjega zoba in navadnega jetrnika. Navdušujejo me tudi razna eksotična drevesa v okolici gradu, ki so najlepša ob cvetenju, posebej lepa sta tulipanovec in pavlovnija, ki se imenuje po Ani Pavlovni, hčerki ruskega carja. Pri izviru Lipnice ob Dramlji v Drameljšku pa sem našel veliko rastišče kalužnic, zelenega teloha, navadnega tevja, rdeče gobice-škrlatne skledice. Za informacijo nepoznavalcem – kaj so suhi travniki? To so travniki s pozno košnjo in sicer takrat, ko cvetice dozorijo in odvržejo semena, da naslednje leto spet lahko bilke poženejo. Priznam, da iz vsega priloženega težko lovim orientacijo. Kako si v tej množici gradiva in informacij pomagaš sam? Najprej sem si leta 2002 začel samo zapisovati, iz zapisovanja je potem nastajal skrbno voden dnevnik: kje sem bil, kaj in kje raste, pri cveticah in prav tako pri pticah – najprej, katere ptice sem videl na dan obhoda, ki so enkrat ali dvakrat tedensko. Nekatere ptice sem že poznal, nekatere pa, ki sem jih poslikal, pa sem kasneje spoznaval s pomočjo literature, nekatere pa sem si skiciral in kasneje s pomočjo literature ugotavljal, katere so. Naredil sem si še pripomoček, album, ki ga nosim s sabo. Lahko rečem, da poznam sedaj 150 cvetic in okoli 100 ptic, ki jih prepoznam po petju. Ptice, rože in cvetice proučujem za svojo dušo, za fizično in umsko kondicijo, pomembno je veselje, ki te vodi, neizmerno veliko izveš in spoznaš, kako malo pravzaprav veš. Ujela sem, da govoriš o cveticah in rožah. Pa kakšna je razlika? Po ljudskem izročilu so rože vrtne, cvetice pa gozdne in travniške, ob tem naj odkrijem le toliko, da pri rožah pripravljam še nekaj posebnega. Pa o tem takrat, ko bodo čas, zbiranje in odkrivanje zreli. Natja Jenko Sunčič