Nam torej od morda nekoliko pretirano opevane finske pogajalske uspešnosti sploh preostane kakšna res uporabna izkušnja? Eikko Kosonen opozarja predvsem na natančno in ne preširoko izbiro: "Treba je biti zelo izbirčen pri področjih, na katerih boste zaprosili za prehodno obdobje. Mi smo se po globokem tuhtanju o taktiki odločili, da se osredotočimo le na področja, ki so za nas res pomembna. Nima smisla izgubljati moči na manj pomembnih, saj tako ali tako vsak meni zase, da ima najboljšo zakonodajo. Ker je jasno, da se morajo kandidatke prilagoditi Evropski uniji, in ne obrnjeno, smo se pri večini stvari pač sprijaznili, da ima druga stran morda res boljše rešitve. Pri ključnih stvareh, zaradi katerih bi res lahko imeli hude težave, pa smo skušali pripraviti res dobre argumente in EU prepričati, kako pomembno je to za nas. Najpomembnejše je bilo za nas kmetijstvo, precej bolj kot za Švedsko in Avstrijo, ki bi lahko preživeli tudi brez pogajanj o tem. Evropski uniji je zato treba dobro in natančno predstaviti problem in jo prepričati, da si res zaslužiš posebne obravnave. Mi smo zlasti poudarjali, da pred nami nobena od članic ni imela tako težkih razmer v kmetijstvu, saj smo najbolj redko naseljena država. Ker naj bi bila zakonodaja Evropske unije vendarle narejena po meri članic, je kakšen specifičen problem včasih vseeno treba upoštevati, ne sme pa jih biti preveč."