Konec minulega leta je avstrijski veleposlanik v naši državi dr. Valentin Inzko podelil prof. Lovru Sodji visoko avstrijsko odlikovanje. Prof. Lovro Sodja je že nekaj let krajan Loga in občan Vrhnike, ki smo ga spoznali leta 2003, ko je v Cankarjevem domu na Vrhniki predstavil svojo knjigo Mojih dvajset glasbenih let na Koroškem. Podelitev visokega odlikovanja »avstrijskega križa za znanost in umetnost« je bila 21. 12. 2005 v rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani ob navzočnosti visokih gostov in bližnjih sorodnikov ter prijateljev prof. Lovra Sodje. Zelo zanimivo informacijo objavljamo šele sedaj, ko nas je dosegla. Zato z nekoliko zamude prof. Lovru Sodji v imenu uredništva čestitamo za prejeto visoko avstrijsko odlikovanje. Več o prof. Sodji ter o namenu odlikovanja pa vam posredujemo v celotnem nagovoru avstrijskega veleposlanika ob podelitvi odlikovanja. S. S. Globoko spoštovani gospod profesor Sodja! Spoštovana družina, sorodniki in prijatelji današnjega slavljenca! V svojih nagovorih rad ponavljam misel o tisočerih nitih dobrega sodelovanja, ki povezujejo Avstrijo in Slovenijo. Ponavadi so to niti gospodarskega ali pa političnega sodelovanja, tudi vojaškega ali pa konzularnega. Mislim pa, da so niti iz kulture tiste ta pestre, tiste najlepše, rekel bi celo, da so to zlate niti povezovanja, saj dajo celotnemu tkivu, celotnemu delu poseben sijaj in lepoto. Tak zlat element sodelovanja je bil in je še gospod profesor Lovro SODJA. Profesor Sodja se je rodil leta 1938 v Ljubljani v imenitni družini, saj je bil oče znani krojaški mojster, mama Zora pa ravno tako priznana modistinja iz Trsta. Maturiral je na realni gimnaziji v Ljubljani, hkrati pa je študiral flavto na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Diplomiral je na glasbeni akademiji pri prof. Borisu ČAMPI, znanem flavtistu. Da bi se pa izobrazil bolj široko, je študiral poleg flavte še solopetje in klasični balet. Ljubezen do glasbe je posredoval tudi svojim otrokom in sin Dušan (katerega je štiri leta poučeval kljunasto flavto) se je odločil, da bo študiral klarinet, ki ga je končal z diplomo na ljubljanski akademiji za glasbo. Študij je nadaljeval na slavnem Mozarteumu v Salzburgu, kjer je z odliko magistriral v razredu prof. Aloisa Brandhoferja kot magister artium in je sedaj član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani. Profesor Sodja je bil osem let redni član opernega zbora in hkrati tudi član baletnega ansambla ljubljanske opere in baleta, pozneje je bil še pet let honorarni član opernega zbora. Od leta 1970 naprej je profesor za flavto na glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Leta 2002 je prejel od Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije naziv svetnika. Od leta 1979 naprej je gospod profesor Sodja poučeval flavto tudi na slovenski Glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem. Tako je že leta 2004 dosegel častitljivih 25 let delovanja na Koroškem, v korist slovenske narodnostne skupnosti. Hodil je tja teden za tednom, poleti in pozimi v take kraje, kot so Št. Janz, Bilčovs, Borovlje in Celovec, ter v mojo domačo vas Sveče v Rožu, kjer sem ga tudi često srečeval, saj je rad prišel pozdravit mojega rajnega očeta ali pa mojo drago, na žalost tudi že pokojno teto Malko Feinig, rojeno Ziherl. Pozdravljam v zastopstvu Malke Feinig njenega moža, dvornega svetnika dr. Antona Feiniga in njeno sestro Metko. V “koroškem” času je prof. Sodja izobrazil, predvsem pa oblikoval okoli 150 mladih glasbenikov. Njegovi učenci so bili mnogokrat dobitniki srednjih in visokih nagrad, bilo jih je prek trideset in med njimi tudi osem Korošcev. Morda njegov najbolj znani učenec je bil Kristijan FILIPIČ, ki je sploh kot prvi koroški Slovenec sodeloval na kakem glasbenem tekmovanju. Gospod Filipič, ki je danes med nami in ga prisrčno pozdravljam, je dobil eno drugo in eno tretjo nagrado v Sloveniji ter prvo nagrado na Deželnem tekmovanju Koroške, ko je dosegel največje možno število točk. Kristijan FILIPIČ je prejel pozneje še mnogo drugih nagrad in je zaradi svojih glasbenih odlik imel čast, da je smel študirati na znamenitem salzburškem Mozarteumu pri ravno tako znameniti profesorici svetovnega slovesa, Ireni Grafenauer. Gospod profesor ni bil le učitelj slovenske glasbene šole na Koroškem, v letih 1986 do 1997 je bil tudi njen pedagoški vodja, pedagoški vodja šole, ki ima dvajset oddelkov in ki je največja šola slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V teh letih je profesor Sodja skrbel za redni pouk, za šolsko administracijo, za nove glasbene intrumente, za glasbeno knjižnico in še bi lahko našteval. Vse to je opisano v vsakoletnih šolskih poročilih, katerih pobudnik je bil prav tako profesor Sodja, ki je bil tudi prvi in dolgoletni urednik letnih poročil Glasbene šole na Koroškem. Profesor Sodja je pa bil tudi izreden povezovalni dejavnik v naši prelepi alpsko-jadranski regiji in želim našteti oziroma, ker jih je bilo toliko, želim našteti le nekaj teh aktivnosti. • Tako je bil leta 1988 organizator »Evropskega koncerta« mladih nagrajencev iz Avstrije in drugih držav, ki je potekal v Slovenski filharmoniji. • V letih 90 in 93 je bil organizator »Evropskega koncerta« v Velenju. • Leta 1997 je v okviru evropskega meseca kulture v Ljubljani organiziral koncert absolventov Mozarteuma. • Februarja 1998 je v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Avstrije v Ljubljani organiziral koncert sodobne avstrijske glasbe, ki je potekal v Slovenski filharmoniji. • Oktobra 2002 je organiziral koncert slovenskih glasbenikov z avstrijske Koroške v Slovenski filharmoniji. • Organiziral je tudi mednarodna srečanja in KONCERTE – SREČANJA slovenskih glasbenih šol iz Koroške, Benečije in Furlanije ter iz Slovenije, koncerte, ki jih prof. Sodja organizira že več kot 24 let. Svoje bogate izkušnje in spoznanja je z nami delil v svoji imenitni, 252 strani obsegajoči knjigi »Mojih dvajset glasbenih let na Koroškem«, ki je izšla pri Mohorjevi v Celovcu. V Sloveniji je bil prof. Sodja poleg tega še deset let predsednik Združenja glasbenih pedagogov Slovenije in je v tem času organiziral skupaj s prof. Hubertom Bergantom tudi Evropsko tekmovan-