"Obmejne probleme bi v svoji občini bolje reševali oziroma jih lažje predstavili državnim organom. Pričakujemo, da bo naš položaj bistveno boljši, kot je bil, saj smo v občini Ljutomer zapostavljeni," meni Stanko Ivanušič, predsednik KS in hkrati ljutomerski podžupan. Enega od temeljnih pogojev za samostojno občino - 5000 prebivalcev - Razkrižje s 1567 krajani ne izpolnjuje, so pa prepričani, da so do lastne občine upravičeni iz mnogih drugih razlogov: imajo popolno osemletko, zdravstveno postajo, trgovine, zaradi geografskega položaja (potisnejni so v kot med Hrvaško in Prekmurje) se ne morejo združiti v številčno večjo enoto, so tudi izrazito obmejno območje, njihov gospodarski razvoj temelji pretežno na krajevnih samoprispevkih... Ker to območje v uradnem vladnem predlogu ni bilo predvideno za samostojno občino, so Razkrižanci, potem ko jim je zeleno luč za odcepitev dal ljutomerski občinski svet, prošnje za podporo naslovili na vse poslance državnega zbora. Vztrajnost vodstva KS je obrodila sadove, kajti zdaj so na seznamu 36 predlaganih novih občin, nedeljski poizvedovalni referendum pa bo pokazal, ali jih pri tem podpirajo tudi krajani. Nekateri med njimi se namreč sprašujejo, od česa bodo živeli v novi občini, saj na tem koncu ni industrije, v Globoki pa je 36 prebivalcev (vseh je 189) ljutomerskemu županu naslovilo zahtevo, da se ta zaselek izloči iz KS Razkrižje in priključi h KS Stročja vas v ljutomerski občini.