Ko se je Janša ozrl v zgodovino, je med drugim poudaril, da je fašistični nacionalizem zarisal globoke brazde v slovensko dušo. Prekinil je gospodarski in kulturni razvoj in natresel sol na rane 1. svetovne vojne. Preko meje v tedanjo Jugoslavijo, pa tudi v prekomorsko izseljenstvo, pa je pognal tudi številne tukajšnje Slovence – tako preproste ljudi, kot tudi intelektualce. Kljub hudim pritiskom se Primorci niso zlomili. »Dolgoletno trpljenje je med Primorci oblikovalo drugačno lestvico vrednot. Vrednot, zaradi katerih so si bili primorski Slovenci enotni, da je fašizem največje zlo in da mora biti njegovemu zlomu vse podrejeno. Tudi zato na Primorskem ni prišlo do bratomorne vojne,« je še dejal govornik in dodal, da je padec meja znotraj Evropske unije po stoletjih združil slovenski kulturni prostor in da se danes verjetno še ne zavedamo vseh novih priložnosti, ki jih je odprava meja prinesla ideji enotnega slovenskega kulturnega prostora. Med drugim pa je poudaril, da je bila Slovenija po kupni moči na prebivalca pred desetimi leti na 78 odstotkih evropskega povprečja, sosednja Italija pa na 120 odstotkih. Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih je ta razlika le še 9 odsotnih točk. V naslednjih treh letih bo Slovenija s trendom razvoja po vseh kriterijih (plačah in pokojninah) dosegla evropsko povprečje. »Tega nam ne more preprečiti nihče od zunaj. Škodimo si lahko le sami. Če se bomo vedno znova vračali v stare delitve, prali umazano prelilo na tujem, ali se izključevali,« je dejal Janša.