Če vprašate Slovence, so ti clia že pred mnogimi leti vzeli za svojega. Čeprav najnovejšega, ki nosi priponko III, ne izdelujejo več v Novem mestu, še vedno velja za »našega«, zato ne čudi, da je v svojem razredu (skupaj s predhodnikom storia) še vedno na prvem prodajnem mestu. Toda (resnih) konkurentov je vse več in mednje zagotovo sodi tudi povsem nova škoda fabia. Je prostorna, kakovostno izdelana in tudi dobro cenovno umeščena, zato se ji za kupce ni treba bati. Značaja clia in fabie pa sta vendarle različna – clio je mehkejši, če želite, tudi nežnejši (romantično francoski), fabii se pozna, da sodi v okvir velikega nemškega koncerna Volkswagen, zato je pristop bolj klasičen. Kateri avto boste izbrali, je seveda odvisno od vašega okusa (in ne toliko globine denarnice, saj sta si vozili cenovno blizu), v obeh primerih pa nakupa ne boste obžalovali, saj gre za zadetka v polno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
vprašate vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
Slovence Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
clia clia splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
pred pred predlog; orodnik
mnogimi mnog nedoločni zaimek; srednji spol, množina, orodnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
vzeli vzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
za za predlog; tožilnik
svojega svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
Čeprav čeprav podredni veznik
najnovejšega nov splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
priponko priponka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
III III glavni števnik; rimski zapis
ne ne členek
izdelujejo izdelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
več več členek
v v predlog; mestnik
Novem nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine
zato zato priredni veznik
ne ne členek
čudi čuditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
razredu razred samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
predhodnikom predhodnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
storia storia samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
prvem prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
prodajnem prodajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Toda toda priredni veznik
resnih resen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
konkurentov konkurent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
mednje medme osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
zagotovo zagotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
sodi soditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
nova nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
škoda škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
fabia fabia samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prostorna prostoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kakovostno kakovostno splošni prislov; nedoločena stopnja
izdelana izdelan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
tudi tudi členek
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
cenovno cenovno splošni prislov; nedoločena stopnja
umeščena umeščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
za za predlog; tožilnik
kupce kupec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
bati bati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Značaja značaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
clia clia samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
fabie fabie samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
vendarle vendarle priredni veznik
različna različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
clio clio samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mehkejši mehek splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
če če podredni veznik
želite želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
tudi tudi členek
nežnejši nežen splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
romantično romantično splošni prislov; nedoločena stopnja
francoski francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
fabii fabii samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pozna poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
sodi soditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
okvir okvir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
velikega velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
nemškega nemški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
koncerna koncern samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Volkswagen Volkswagen samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pristop pristop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
klasičen klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Kateri kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
avto avto samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
izbrali izbrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
odvisno odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
vašega vaš svojilni zaimek; 2. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine
okusa okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
globine globina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
denarnice denarnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
vozili voziti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
cenovno cenovno splošni prislov; nedoločena stopnja
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, mestnik
primerih primer samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, mestnik
pa pa priredni veznik
nakupa nakup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
obžalovali obžalovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
saj saj priredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
zadetka zadetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
polno polno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar