Seveda. Kdor hoče v Sloveniji povzročiti učinek iztirjenja, se mora nasloviti na slovensko cerkev. Na slovensko politiko se ne more več, saj se ta ne more iztiriti iz svoje demokratične otopelosti. Cerkev je precej tradicionalna in ponosna na svojo predmoderno tradicionalnost. Toda bistveno vprašanje je šokirati globalni pozni kapitalizem. To vprašanje danes nima odgovora, na katerega bi pokazal s prstom. Tu se strinjam z Erjavcem, ki je v knjigi Postmodernism and the Postsocialist Condition in tudi na javnih nastopih rekel, da je možna avantgarda s pozicije drugega, to je odrinjenega tretjega sveta, kakršna je na primer Afrika. Ti deli, če že ne večinski, pa vsaj polovica sveta, niso omejeni samo na določen teritorij. Afrika je povsod. Treba se je samo sprehoditi po Londonu, Parizu, New Yorku ali Ljubljani, pa najdeš Afriko. Povsod je ta črna luknja globalne civilizacije, ki še ni spregovorila tako šokantno, da bi lahko vrgla iz tira metropole moči. Upam si reči, da bo tovrstno šokiranje prišlo, vprašanje je le, ali bomo temu rekli umetnost ali bo prišlo s strani teorije, vsekakor pa bo na neki točki potrebovalo estetske prijeme. Umetnost je namreč eksperimentalno polje za rušenje reda.