Bil je večer. Ležal sem v postelji in skozi okno gledal zvezde. Naenkrat pa je v kuhinji zaropotalo. Ustrašil sem se in se pokril čez glavo. Zdelo se mi je, da se je strah pomikal proti meni. Še bolj sem zlezel pod rjuho. Čisto pri miru sem bil in komaj sem še dihal. Naenkrat se mi je posvetilo: če prižgem luč, bo strah mislil, da je že dan, in bo odšel. Odločil sem se storiti tako. Zbral sem ves pogum, kar sem ga premogel, skočil s postelje, prižgal luč in pomislil, da je strah odšel. Počasi sem zlezel nazaj v posteljo in zaspal. Na postelji imam plišastega tigra in kačo, ki me varujeta pred strahovi.