Vsekakor pa sta ljubezen in spolnost glavna snov, iz katere so narejeni njeni filmi. Romanca se začne tako, kot da gre za film o snemanju filma: v uvodnem kadru namreč moški obraz kozmetično pripravljajo za snemanje, potem pa v offu slišimo režiserjeva navodila igralcema, moškemu in ženski v španskih oblačilih, kakšno pozo naj zavzameta on naj gleda naravnost in ostro, vsekakor pa ponosno, ona pa naj izraža podrejenost, a ne preveč. Toda v Romanci ne gre za nikakršen film o filmu, kar pomeni, da je treba to uvodno sekvenco vzeti kot neke vrste intonacijo razmerij med spoloma oziroma med Marie in Paulom. Marie je nesrečna, ker se ji Paul, s katerim živi že tri mesece, zdi preveč ravnodušen, saj zvečer v postelji rajši gleda televizijo, kot da bi imel z njo spolni odnos. Marie je mlada osnovnošolska učiteljica, medtem ko se za Paula ne ve, kaj dela, zato pa lahko vidimo, da se vozi s šminkerskim avtom (mercedes coupé) in da je tudi to moderno stanovanje z aseptično belo scenografijo njegovo. To pač pomeni, da se razmerje med spoloma prekriva s socialnim, čeprav na zelo nevsiljiv oziroma diskreten način. Toda prav to prekrivanje morda pojasnjuje Paulovo indiferentnost, ki ne pomeni toliko ravnodušnosti do žensk kot donjuanovsko zanemarjanje razlik med njimi, pri čemer se to zanemarjanje ne izraža toliko v njegovem mačistično srepem pogledu, kot ga omogoča mercedes coupé. Seveda pa je lahko tako videti tudi zato, ker je Marie obenem pripovedovalka, ki v off glasu nenehno presoja in obsoja Paulovo vedenje, zatrjuje, kako ga ona ljubi, celo toliko bolj, kolikor se je zdi, da je on ne mara, in upravičuje svoja dejanja. Njena dejanj namreč izhajajo iz njenih besed oziroma tega, kar si misli o Paulu. To so prešuštna dejanja, stara toliko kot strastna ljubezen sama (ta se je v srednjem veku s Tristanom in Izoldo rodila iz prešuštva), ki pa so v Romanci prikazana na dovolj paradoksen (in za nekatere celo polemičen) način: na eni strani so prav pornografsko nazorna, a vseeno ne čisto pornografska, ker jim to prepričujejo distancirajoči dialogi, na drugi in obenem pa so refleksivna, saj med njihovim fizičnim potekom Marie v offu pripoveduje, kako ji metafizično nič ne pomenijo. Toda prav njen odnos s sadovskim Paolom (igra ga pornografski zvezdnik Rocco Siffredi), ki tako z imenom kot dejansko nadomesti njenega Paula, kaže, da prav tisto, kar v metafizičnem smislu ni pomenilo nič (navadna telesna ljubezen), nazadnje pomeni vse. Stari Sade je že vedel.