Če smo se na razkrižju pri mostu odločili, da bomo pot nadaljevali proti Ložam, bomo kmalu opazili, da se nad hišami na strmem bregu izza grmičevja in dreves kažejo stene gradu. Nekaj sto metrov po strmi makadamski cesti nad vasjo stoji grad Lože, kot mu pravijo domačini. Nekdaj je bil to razkošen baročni dvorec Leutembergov. Menda je na tem kraju grad stal že v 12. stoletju, pet stoletij kasneje pa ga je, kot zatrjujejo zgodovinski viri, dozidala in prenovila rodbina Kobincel, katere člani so bili ugledni staroavstrijski politiki in diplomati. Kdo ve, katere za zgodovino pomembne dogodke so zasnovali v sobanah gradu Lože. Danes pa je za njegovimi mogočnimi stenami le razdejanje, zapuščena, izropana in razpadajoča notranjost, zanemarjena okolica. Po odloku vipavske občine je grad Lože razglašen za kulturni spomenik in čaka novega gospodarja. Morda bo v njem kdaj spet žuborela govorica, če že ne politikov in diplomatov, pa umetnikov in obiskovalcev, ki bodo z roba grajskega parka lahko gledali naravnost proti Vipavi in v daljavi na strmem bregu, na skali nad mestom, zagledali ruševine tamkajšnjega gradu.