e slučajno kdaj priznam kakemu znancu, da mi je zelo všeč opera, potem se samo prime za glavo in si misli, da sem blazno dolgočasna punca. Verjetno je to podobno, kot da bi koga spraševala, kaj ima raje: pse ali mačke, Rollinge ali Beatle – opera ti je všeč ali pa ti gre enostavno na živce. Upam, da nisem izgubila že s tem prvim odstavkom preveč bralcev, sovražnikov opere, a letos mineva štiristo let, odkar je Monteverdi spisal Orfeja, prvo operno delo, in ob tej visoki obletnici velja nekaj zapisati tudi v Premieri. To je namreč natanko štiristo let strasti in umetnosti. Kaj umetnosti! Fizike, kemije in biologije hkrati, nenavadne mešanice vseh teh znanosti, ki se zlivajo v eno samo operno delo. Tisti, ki jo zavračajo, ponavadi ne vedo, da opera ni nujno nekaj prisiljenega in nerazumljivega, nekaj vzvišenega in rezerviranega samo za elite, opera ni samo kup drame in pretirane romantike, ki je že zdavnaj iz mode. In v njej ne nastopajo same stare in debele gospe, kot je v svoji predstavitvi na letošnji Emi dejala tudi operna pevka Alenka Gotar in s tem definitivno pridobila mnogo simpatij gledalcev. Operi moraš gledati naravnost v obraz. Brez posrednikov. Hočem reči, moraš jo poslušati in začutiti. Začutiti tisto, kar nam želi sporočiti skladatelj s pomočjo vseh instrumentov, ki jih ima na voljo: z glasbo in glasovi. Privoščim si jo le občasno. Tako kot si včasih zavrtim kak film noir z dvd-ja ali sežem po klasičnem romanu iz 19. stoletja. Opera je nekje globoko v meni in se pojavi, ko jo potrebujem. In vedno me prevzame, oziroma, naj raje opišem z besedami, ki jih je uporabila Julia Roberts v filmu Čedno dekle, ko jo nekdo vpraša, ali ji je bila všeč Traviata: »Tako zelo, da sem se polulala v hlačke!« Dobro, morda je na te občutke malo vplivalo tudi dejstvo, da sta tako Violeta v Traviati in Julia v filmu prostituki, a verjemite, ni nujno, da si kurba ali kraljica ali vestalka ali svečenica ali ciganka v tovarni cigar, da bi razumel glasbo, s pomočjo katere ti vse te junakinje sporočajo univerzalne občutke in usode.