Odnosi med kulturno sfero v Mariboru in občinsko politiko so se v zadnjih tednih zaostrili. Začelo se je s šokom, ki sta ga doživeli obe neprofitni založbi (študentska Litera za knjižni program in Aristej za Dialoge) ob rezultatih javnega razpisa Mestne občine Maribor za sofinanciranje kulturnih programov. Sredstva so jima bila gleda na leto 2007 zmanjšana kar za 40 odstotkov, vzrok pa je zmanjšanje postavke za založništvo v občinskem proračunu. To, da založbi nista med pripravljanjem proračuna ničesar izvedeli o spremembi, priča o prekinitvi komunikacij med občinskimi službami in samo kulturo. Kot je razvidno iz proračuna, so se sredstva za kulturo v celoti sicer zvišala, vendar samo zaradi investicij (kjer je glavni županov dosežek gradnja novega Lutkovnega gledališča), medtem ko je financiranje programov v povprečju ostalo na lanski ravni ali se delno zmanjšalo. Ker gre pri založništvu glede na celotna sredstva namenjena kulturi za zelo majhen delež (po znižanju za borih 0,5% vseh sredstev za kulturne programe), ni jasno, čemu sploh radikalno znižanje prav za to področje. Zato se ni mogoče znebiti občutka, da gre za povsem politično odločitev zaradi nepoznavanja področja. Dejstvo je, da v ožji ekipi novega župana ni močne osebnosti s področja kulture, prav tako pa ni nobenega kulturnika med člani novega mestnega sveta. Neprofitno založništvo s svojim zahtevnejšimi vsebinami, ki v popularnem medijskem prostoru niso prepoznavne, je tako zelo hitro postalo žrtev proračunskega kupčkanja.