Prikazana igra na EP ni bila bleščeča, vrhunec smo videli na zadnjih tekmah drugega kroga EP. Norveška bo za evropsko rokometno javnost šla hitro v pozabo. Zaradi hitrosti in ritma tekmovanj jo bodo vsi hitro pozabili. Rokomet se je sicer znašel na razpotju. Medijsko zanimanje je rekordno, za EP 2008 je bilo akreditiranih več kot 1000 novinarjev. Za primerjavo, pred štirimi leti v Sloveniji je bila številka 450 predstavnikov sedme sile rekordno visoko. Rekordna je bila tudi televizijska gledanost tekem, predvsem v Nemčiji in na Danskem. Finalno tekmo so neposredno prenašali v 28 držav. Toda obisk je bil skromen, čeprav so se Norvežani pohvalili, da so prodali 75 odstotkov vseh vstopnic. A dovolj zgovoren je podatek, da olimpijska dvorana v Lillehammerju ni bila polna niti na finalni tekmi. Nobenega dvoma ni, da so bile cene vstopnic astronomske za povprečnega ljubitelja rokometa. Za polfinale in finale ni bilo cenejše od 110 evrov. Udeleženci so bili razočarani. Zaradi skromnih pogojev za bivanje in zaradi skromne prehrane. Vodstvo EHF je tokrat modro molčalo in se ni izgubljalo v pretiranih pohvalah na račun organizacije. Francoza Bord in Buy po tekmi med Poljsko in Norveško nista več sodila. Napak je bilo preveč, Norvežani pa so bili deležni običajne pomoči, ki pripada gostiteljem. Francoza pa sta veljala za najboljša v Evropi.