ružina je že od nekdaj največja človeška vrednota, toda velikokrat se zgodi, da je ne znamo dovolj ceniti, dokler je ne izgubimo. Globoko zakoreninjen pomen družine v narodni zavesti, a hkrati tudi težave s sprejemanjem posebnosti in drugačnosti družinskih članov, je bil nenazadnje tudi eden glavnih motivov našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, a se na iskanje družinske sreče ter sprejemanja družinskih čudaštev da pogledati tudi z nekoliko bolj zabavnega zornega kota. V filmu, zasnovanem po slikanici Dan z Vilburjem Robinsonom pisatelja Williama Joyca, spoznamo pametnega mladeniča Luko (glas Jošta Bobnarja), ki svoje dneve v sirotišnici preživlja z izumljanjem fantastičnih, a večinoma nedelujočih naprav, njegova vnema pa kot po pravilu odvrne tudi vse morebitne posvojitelje, usodno pa zmoti tudi načrte prijatelja Gubija (glas Aleksandre Krajnovič). Da bi našel svojo resnično mamo, se odloči ustvariti napravo, s katero bi lahko razbral svoje izgubljene mladostne spomine, a preizkus prepreči skrivnostni Klobučnik (glas Jerneja Kuntnerja, ki nas je z zvočnimi bravurami zabaval že v vlogi lenivca Sida v Ledeni dobi 2). Nerodnemu, zaletavemu in ne preveč bistremu negativcu pomaga zelo inteligentni mehanski klobuk Doris in s skupnimi močmi ukra-