Delala sem napake in jih popravljala. Vse pogosteje sem bila utrujena, zjutraj včasih najraje ne bi vstala, ampak jaz sem vendar lepa, pametna in zmorem premagati tudi depresijo. V poslu sem bila uspešna, okrog sebe sem imela ljudi, ki so me cenili in se me včasih tudi malo bali. Zasebno življenje je bilo malo manj rožnato (za partnerja sem si samouničevalno izbrala alkoholika, ki sem ga celo spravila do psihiatra in abstinence), ampak jaz zmorem tudi to, česar drugi ne zmorejo. Partner sicer ni pil, je pa bil, kot vsi odvisniki, neuporaben. Hči je bila v puberteti in vsak dan posebej sem bila njena glavna sovražnica, ker sem jo trmasto zjutraj priganjala v šolo. Iz dneva v dan je bilo naporno, ampak jaz uspešno rešim vsak problem. Depresija? Malenkost. Je sicer tukaj, ampak jaz jo obvladujem