Pa vendar, ko govorimo o Stonesih in Jaggerju, ne moremo mimo Andrewa Oldhama, njihovega prvega menedžerja iz šestdesetih let. On je tisti, ki je Jaggerju pomagal pri levitvi iz študentskega puloverčka v največjega svetovnega frontmana. In edini stones, ki z Oldhamom ne govori več, je prav Jagger. Oldham je bil pri Stonesih več kot menedžer. Čeprav je bil leto dni mlajši od Jaggerja, je bil leta 1962, ko je prevzel skrb za ansambel, v estradništvu neprimerno bolj izkušenj, saj je že pri šestnajstih kot svojeglavi in k drugačnim izkušnjam nagnjeni potomec sestreljenega zavezniškega pilota pustil šolo in se zaposlil pri menedžerju Beatlesov Brianu Epsteinu. Oldhamova ideja je bila, da morajo Stonesi postati antipod Beatlesov. Čeprav jih ni malo, ki tega nočejo razumeti in se spodobniško zatekajo k ideji, da na estradi zmaguje glasba, so stvari drugačne. Oldham je premogel smisel za politiko in lahko bi rekli, da si je Stonese izmislil. Skozi časopisne naslove in reklamne slogane jih je prikazoval kot glavno otoško grožnjo obstoječi morali in normam. Veljal je za svengalija, hipnotizerja, kar je v prenesenem pomenu pomenilo človeka, ki lahko manipulira z okolico oziroma katerega vodstveni principi nad podrejenim mejijo na dominacijo. Kot človek, ki je od zgodnjih let odraščal na londonskih ulicah in v nočnih klubih, je imel ključen vpliv na Jaggerja. In on je bil tisti, ki je sforsiral, da avtorske komade piše tandem Jagger-Richards, ne pa Brian Jones, s katerim sta si bila sicer osebno bližja. Zgodbe je bilo konec leta 1966 oziroma 1967. Po najbolj uveljavljeni verziji naj bi prišlo do prekinitve sodelovanja z Oldhamom zaradi njegovih vse večjih težav s heroinom. Pet let je nato posle vodil Allen Klein, od leta 1970 pa to počne kar Jagger sam, ki se je iz začetniško zadržanega pevca prelevil v glavnega govornika benda. Od takrat tudi živi samostojno javno življenje svetovnega jet-setterja, ki mu je navrglo sloves nepoboljšljivega Micka. Če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Če ne zaradi drugega zato, da se Bonu Voxu kolca, kako patetičen je v primerjavi z njim.