To velja tudi za razkošne kostume in sploh ves okras: velikokrat traja kar pet ur, preden našminkajo karnevalsko kraljico s Tenerifa. Nato jo zavihtijo v njen kostum – dobesedno, kajti obleka je visoka kar tri metre. Prav to oblačilo je največji sijaj v velikem karnevalskem pohodu, ki se ga navadno udeleži 125.000 maskiranih, ki do jutra, ko sonce že vzhaja, poplesavajo v ritmih sambe in salse po glavnem otoškem mestu Santa Cruz. Če verjamemo kronistom, so imeli Španci nekakšen karneval, kot tam pravijo pustovanju, že v 15. stoletju. In medtem ko je bilo na plesu v maskah v 18. stoletju še vse zelo civilizirano, so množice na cestah že slavile bolj pisano. Karneval je bil edini čas v letu, ko je bilo dovoljeno plebsu, skritemu za maskami, z nesramnimi izreki in karikaturami sporočati vladajočim svojo nejevoljo zaradi revščine in zatiranja, kar se diktatorju Francu sploh ni zdelo smešno in zabavno in je kanarskim šaljivcem njihov karneval preprosto prepovedal. Zasebno pa so seveda praznovali naprej.