Šolski ministri iz EU so se oni dan zbrali v Bruslju, da pa je njihovo srečanje potekalo v skladu z urnikom, da nihče ni šprical in plonkal, da je bila tabla na začetku ure obrisana in da je dežurni ob glavnem odmoru prinesel malico, je skrbel naš prvi šolnik osebno – Milan Zver. Ko so pogledali šolske uspehe po državah in kurikulume (za plače učiteljev jim je na žalost zmanjkalo časa), so se ministri spravili nad veliko nadlogo za našo mladež – nad mosquite! Po domače nad komarje. Komarji namreč prenašajo malarijo, pikajo in se dečica naša potem praska, namesto da bi se učila, brenčijo ji okoli ušes in s tem dekoncentrirajo. Potem pa sem z grozo ugotovil, da se je poglobljena razprava ministrov pravzaprav nanašala na nekakšno napravo mosquito, ki oddaja visokofrekvenčne zvoke (17,4 kilohercev pri 85 decibelih), slišne samo mlajšim od 25 let. Izumil jo je Anglež Howard Stapleton, predvidevam, da velik ljubitelj miru in tišine angleškega podeželja. Naprava namreč mlajšim od 25 let s svojim piskanjem priskuti vsako željo po glasnosti, razgrajanju, ropanju trgovin in nadlegovanju starejših oseb, saj jim, ko je vključena, zvok para ušesa, zaboli jih glava, bolj dovzetni pa se potijo in jim je slabo. Zato brezglavo bežijo iz zvočno kontaminiranega območja, starejši evropski občani pa uživajo v miru in tišini. Fantastičen izum, ki ga že množično nameščajo po mestih in vaseh nekaterih evropskih držav, ministri za šolstvo pa so v Bruslju zahtevali od evropske komisije, naj prepove njegovo uporabo. Češ da je neselektiven in da prizadene tudi pridne otroke. Pa kje ti ministri živijo? Kje pa so videli pridne otroke? Vsi so glasni in tečni. Stanujete, denimo, blizu vrtca. Ko se dopoldan, ko bi vi radi pili kavico in brali časopis, triletniki usujejo na dvorišče, je to tako hrupno, kot bi bili na seji komisije, ki v slovenskem parlamentu raziskuje nakup finskih osemkolesnikov. Če pa imate mosquita, ga vključite, mularija, ponorela od neznosnega piskanja, zbeži v vrtec in soseska živi v blaženem miru. Napravico bi lahko imel vsak učitelj, ki spremlja maturante na zaključni izlet. Ko pridejo na Lezbos, si učitelj natakne sončna očala, leže na plažo, vzame knjigo, vključi mosquita in ima sedem dni mir. Mularija pa čepi po sobah, nihče se ga ne nalije, nihče ne razgraja in se ne zakaja. Namestiti bi ga bilo treba v vsako trgovino in gostilno, okoli vsake šole in v vsak razred; tako bi imeli samo zlate, ubogljive in poslušne otroke. Ministri v Bruslju pa – namesto da bi nagradili gospoda Stapletona – se raje gredo nekakšne borce za otrokove pravice. Kaj pa pravice nas starejših? EU bi morala nameniti goro denarja za nadaljnji razvoj napravice, ki bi neznosno brnela v ušesih tudi posameznim kategorijam nadležnih odraslih. Na primer samo delavcem. Namestili bi jo v vseh firmah. Ko bi zaposleni glasno zahtevali boljše plače, izplačilo honorarjev ali celo grozili s stavko, bi direktor vključil mosquita in delavska drhal bi se v hipu umirila. Izumiti je treba mosquita za opozicijo. Napravico bi nastavili v parlament in ko bi začeli iz vrst opozicije tečnariti, bi predsednik parlamenta vključil mosquita, opozicija bi z neznosnim glavobolom zbežala, koalicija pa brez preglasovanja sprejela vse potrebne zakone. Potem je tu še mosquito za tečne žene in tašče, za pijane soproge, glasne sosede in hvalisave menedžerje. Tega napredka, gospod Zver, ne moremo in ne smemo ustaviti. Pa še dolar za vaš robček