Takoj je bilo videt, da umazancu po glavi šibajo številke, kako v njej klopota, ropota in hrči, dokler iz njega ni priletela številka: Dali mi boste tisoč frankov. In je ustavil vozilo, da bi lahko finančna transakcija v miru potekala, kajti za to vožnjo se je kot za fuk plačalo vnaprej. In ko je potem bankovce kot odojke zaprl v hlevček in ko se mu je spet posrečilo štartat, se je dobesedno omehčal in se razgovoril o tem, kako je s tem taksijem peljal tri nune uršulinke, ali kako se jim že reče, jebemti, zastonj prav v Salzburg, ker so to svete ženske, ki za vse nas nosijo breme pokore, je govoril umazanec. Lucie je zadaj škripala z zobmi in Aleš si je, da bi to prikril, nategoval prste, da so mu v njih glasno pokali členki. Navsezadnje pa umazančevo blebetanje (ko se je razgovoril, se ga ni dalo ustavit) ni bilo čisto za odmet. Pomladna noč se je namreč precej ohladila in pri vožnji čez Vysočino je Lucijo začelo zebst, tako da sta bila čisto zadovoljna, ko ju je umazanec grel s svojim nesmrtnim nakladanjem in ko je razvnemal njun bes, ker morata ravno na povratni poti iz Pariza poslušat take kretenske zgodbice.