S sosednjega hriba se je oglasilo pokanje. Spodnje Gruškovje 4 je naslov pri Trafelovih, od koder je pokanje prihajalo. Šestnajstletni Bojan je vadil za pustnega "kojiča". Lani sta oba z očetom skupaj s Folklornim društvom Podlehnik ob pustu nastopila v Cerknici. Mnogo vaje je potrebno, da z bičem glasno pokaš. "Bič je najpomembnejši," je povedal Bojan, ki zna pokati že od svojega desetega leta. Malo ga je vzpodbudil oče, v glavnem pa se je naučil sam. "Važno je tudi, da stojiš dovolj trdno in da si dovolj močan v rokah. Pokajo pa sedaj pri mnogih hišah, s hriba na hrib se slišimo." Pri hiši imajo tudi kurentijo in najbrž bo čez nekaj dni Bojan že v strah in trepet svojim vrstnicam in v veselje gospodinjam. Trafelovi se nič ne pritožujejo zaradi snega. Vsega so se že navadili tu na vrhu Haloz. "Sem gor k nam seveda ne plužijo, tako da moramo približno 300 metrov do glavne ceste odmetati sami. Letos je bilo to potrebno napraviti že nekajkrat. Oba otroka obiskujeta Srednješolski center na Ptuju, sama pa hodim v službo na Perutnino," razloži Bojanova mama Nada, ko jo vprašam, kako živijo pozimi. "Do avtobusne postaje v Podlehniku pešačimo ob lepem vremenu pol ure, v takšnem snegu pa seveda več. Tako gremo od doma najkasneje ob 5. uri 45 minut, da pridemo ob sedmih na delovno mesto in v šolo."